Govedoreja je glavna živinorejska in
kmetijska panoga pri nas. Naravne
danosti, kjer prevladuje travinje,
nudijo krmo za prežvekovalce, kamor
spadajo poleg govedi še ovce
in koze. Prireja mleka kot najbolj
osnovnega živila ima v živinoreji še
posebej velik pomen. Samooskrbo
s tem ključnim živilom pa bi bilo pri
nas precej težje dosegati, če ne
bi Evropska unija z ukrepi skupne
kmetijske politike vzpostavila
mehanizme, ki pospešujejo razvoj
kmetij, ki se ukvarjajo s prirejo mleka.
Ta zahteva veliko ročnega dela, zlasti
z dvakrat dnevno molžo.
Mleko je zelo občutljivo živilo, ki zahteva
visoko higieno in takojšnje hlajenje. Za
ohranjanje kakovosti in zagotavljanje
varnosti mleka je zato potrebna vrhunska
oprema, ki ni poceni. V kmetijstvu se
v primerjavi z drugimi gospodarskimi
panogami denar obrača zelo počasi, zato
so večje naložbe (pre)velik zalogaj, da
bi ga zmogle naše sorazmerno majhne
kmetije.
Kmetija ni od včeraj
Kmetija Franca Jurce iz Brekovic pri
Žireh ima dolgoletno tradicijo, saj naj bi
obstajala že okoli leta 1500. Na kmetiji
so se ukvarjali s prirejo mleka in mesa,
zato so redili govedo lisaste pasme.
Leta 1994 so se usmerili samo v prirejo
mleka, uvajati so začeli mlečne pasme
krav in kmalu star hlev, ki je bil zgrajen
leta 1899, ni bil več primeren.
Odločili so se za gradnjo novega hleva,
ki ga je gospodar načrtoval skupaj s
kmetijsko svetovalno službo in službo
za kontrolo in selekcijo v živinoreji, zlasti
zato, da bi se po eni strani olajšalo delo,
po drugi pa izboljšali pogoji za rejo živali.
Nov hlev je omogočil povečanje črede
s 30 na 55 krav. Mlečnost po kravi
na kmetiji se je povečala s 6.500 kg
na 7.500 kg, oddaja mleka pa se je
podvojila.
V novih, boljših pogojih reje so se lahko
bolje izkoristile genetske danosti.
Gospodar rad pove, da je nov hlev
pripomogel k dobremu počutju tako živali
kot ljudi: živali v prosti reji imajo možnost
gibanja, boljša je osvetlitev, ljudje pa
imajo boljše pogoje za delo, tako pri
krmljenju kot pri molži.
BREZ PREDSODKOV o kmetijstvu in SKP
Projekt sofinancira Evropska unija, Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja.
Za vsebino te strani odgovarja Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije.
Vsebina te spletne strani ne odraža nujno stališča ali mnenja Evropske komisije.
Dobre prakse 
