Vinogradništvo je del identitete pokrajine in ljudi
Naravne danosti na Štajerskem
omogočajo pridelavo vin svetovne
kakovosti, ki jo je priznaval že
dunajski dvor. Vinogradništvo je na
tem območju del identitete ljudi, je
več kot samo kmetijska dejavnost.
Skrbi za prostorsko ureditev ter
kulturno in poseljeno krajino.
Slovensko vinogradništvo je v
Evropski uniji po svoji velikosti sicer
majhno, po svojih posebnostih pa
območje izjemne odličnosti. Več kot
dve tretjini slovenskih vinogradov je
v strminah, delež ročnega dela je
velik. Trta raste tam, kjer pridelava
drugih kmetijskih kultur le redko
pride v poštev. To so razlogi, da v
Evropski uniji pripada slovenskemu
vinogradništvu izjemno mesto.
Slovenija se je že desetletja pred
vstopom v EU zavedala pomena
prepoznavnosti vin, ki je bil udejanjen
v Zaščitni znamki slovenskih vin.
Osamosvojitev Slovenije je prinesla
nove izzive in priložnosti, ki so
omogočile pospešen razvoj zasebnega
vinogradništva in vinarstva. Vina so
postala še bolj kakovostna, poiskati pa je
bilo treba nove poti do kupcev.
Vinske ceste privabljajo kupce k
pridelovalcu
V začetku 90-ih let so v okviru
Republiške uprave za pospeševanje
kmetijstva in v sodelovanju z drugimi
lokalnimi nosilci razvoja pristopili k
iskanju novih poti. Po vzoru primerljivih
pristopov k celostnemu razvoju
podeželja, ki jih je SKP v takratnih
državah članicah že podpirala, so se za
povezovanje vinogradnikov, vinarjev in
drugih ponudnikov začele vzpostavljati
vinsko turistične ceste (VTC). Tako je bilo na območju celotne Slovenije
ustanovljenih dvajset vinsko turističnih
cest, od tega enajst v vinorodni
deželi Podravje. Pomembno vlogo
na tem območju so odigrali kmetijski
strokovnjaki pri Kmetijsko gozdarski
zbornici Slovenije – Zavodu Maribor.
VTC so se vključevale v širši okvir
razvojnih projektov celostnega razvoja
podeželja in obnove vasi (CRPOV).
Takratni razpisi so omogočali naložbe,
ki so izboljšale infrastrukturo, urejenost
objektov, vinskih kleti in kmetij z
različnimi oblikami turističnih in
dopolnilnih dejavnosti.
S tem smo šli
ob bok Evropski uniji, ki je leta 1999 z
Agendo 2000 dala še večji poudarek
razvoju podeželja. Tak pristop, ki ga SKP
podpira tudi sedaj in ga bo v prihodnosti
še bolj podpirala, pa ne koristi samo
kmetom in podeželju, temveč vsem
državljanom Slovenije in Evropske unije!
BREZ PREDSODKOV o kmetijstvu in SKP
Projekt sofinancira Evropska unija, Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja.
Za vsebino te strani odgovarja Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije.
Vsebina te spletne strani ne odraža nujno stališča ali mnenja Evropske komisije.
Dobre prakse 
