Živimo v času, ko je človeštvo prežeto z dvomi o pravilnosti svojega početja in nas spremembe v naravi in podnebju postavljajo pred nove izzive. Ob vprašanjih, kako zagotoviti stabilno oskrbo s kakovostno hrano, kako ohraniti konkurenčne prednosti na mednarodnih trgih, kako ohraniti naravne vire in hkrati učinkovito gospodariti, postaja pomen skupne kmetijske politike (SKP) samo še večji.
Robert Schuman, oče združene Evrope
Zametki skupne kmetijske politike segajo v leto 1950, ko je francoski politik Robert Schuman, 'oče evropske povezave', z deklaracijo 9. maja 1950 povabil Nemčijo k pravičnemu dogovoru pri proizvodnji jekla in koriščenju premoga. Osnovni motiv je bil, da morata imeti od tega koristi obe državi in vse druge, ki so pripravljene ta dogovor spoštovati. Pobudi so se pridružile še Italija, Belgija, Nizozemska ter Luksemburg in to je bil začetek združene Evrope, Evrope miru.
Ustanoviteljice združene Evrope so Francija, Nemčija, Italija, Belgija, Luksemburg, in Nizozemska.
Za skupno upravljanje z energijo in jeklom so se odločili, ker je bilo to večkrat v zgodovini jabolko spora med državama in je bilo za to področje sorazmerno enostavno poenotiti pravila. V kmetijstvu, ki je bistveno bolj kompleksno področje, je prišlo do dogovora nekaj let pozneje, kot je to pojasnil Schuman v svoji knjigi iz leta 1962 Za Evropo.
Danes je vsak razmišljujoč Evropejec poklican, da podpira smiselnost skupne kmetijske politike, s tem pa tudi smiselnost Evropske unije. Lahko bi rekli, da je SKP ena temeljev miru v Evropi, ki traja že več kot pol stoletja. Evropa je le redkokdaj v zgodovini imela tako dolgo obdobje miru za tako nizko ceno!
BREZ PREDSODKOV o kmetijstvu in SKP
Projekt sofinancira Evropska unija, Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja.
Za vsebino te strani odgovarja Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije.
Vsebina te spletne strani ne odraža nujno stališča ali mnenja Evropske komisije.
SKP 
