Evropska
unija ureja
kmetijstvo s
skupno politiko
že (več kot) 50 let
Državljanom Evropske unije (EU)
skupna kmetijska politika zagotavlja
zadostno izbiro varne in kakovostne
hrane po sprejemljivih cenah, hkrati
pa z različnimi ukrepi in zakonskimi
predpisi varuje okolje, zdravje ljudi,
živali in rastlin, skrbi za dobro počutje
živali ter varnost in zdravje pri delu.
Rimska pogodba, ki je bila podpisana
leta 1957, je opredelila splošne cilje
skupne kmetijske politike (SKP):
povečanje storilnosti v kmetijstvu s
pospeševanjem tehničnega napredka
in racionalizacije kmetijske pridelave
ter optimalno rabo proizvodnih
dejavnikov, posebej dela,
zagotavljanje primerne življenjske ravni
na podeželju, zlasti s povečevanjem
dohodka v kmetijstvu,
stabiliziranje kmetijskih trgov,
zagotavljanje nemotene oskrbe,
oskrba porabnikov s hrano po
sprejemljivih cenah.
SKP - kako se je razvijala?
Oblikovanje in usklajevanje SKP je
potekalo do leta 1962, ko je SKP začela
veljati. Delovati je začel enoten trg
(s kmetijskimi pridelki) med šestimi
državami (Francija, Nemčija, Italija,
Nizozemska, Belgija in Luksemburg).
Za spodbujanje storilnosti v kmetijstvu je
EU dajala kmetom pomoč za pridelavo
in naložbe. S tem je zagotovila primeren
standard kmetom, hkrati pa omogočila
preskrbo s hrano po dostopnih cenah.
Sprva učinkovit mehanizem, da je
kmet prejel toliko pomoči, kolikor
hrane je pridelal, je v sedemdesetih
in osemdesetih letih začel povzročati
presežke najpomembnejših kmetijskih
pridelkov. Zaradi nižjih cen na
svetovnem trgu je bilo treba del
presežkov s pomočjo podpor izvoziti,
del pa skladiščiti. Oboje je zahtevalo
vse več proračunskih sredstev EU, kar
kmetom ni bilo v prid, saj potrošniki in
davkoplačevalci tega niso odobravali.
EU je v osemdesetih in devetdesetih
letih 20. stoletja sprejela ukrepe, s
katerimi je omejila presežke. Uvedla je
kvote (omejitve) za prirejo mleka, omejila
podpore na obdelovalne površine in
število živali in uvedla praho, da kmetje
del površin niso obdelali; spodbujati
so začeli setev industrijskih rastlin.
Ukrepi so učinkovali in presežki so bili
odpravljeni.
Ob tem SKP še vedno zagotavlja
preskrbo z varno in kakovostno
hrano. Pa ne samo to! Ščiti tudi
posebne lastnosti izdelkov in hrane
lokalnega izvora, ščiti geografsko
poreklo, tradicionalne načine pridelave
in predelave. S tem SKP ohranja
raznolikost in pestrost ponudbe hrane.
Potrošniki so vse bolj pozorni na
(geografsko) poreklo in druge značilnosti
hrane. EU se tega zaveda, zato je uvedla
označbe kakovosti, ki jih pridelovalci
lahko zaščitijo na ravni EU. Označbe
jamčijo izvor, postopke pridelave in
predelave itn. S tem potrošnik ve, da gre
za izdelke z visoko dodano vrednostjo.
V ta sklop sodijo tudi spodbude za
ekološko kmetovanje.
EU je v okviru SKP vzpostavila tudi
mehanizme, ki varujejo zdravje ljudi.
Sledljivost znotraj EU in temeljit nadzor
nad uvozom hrane zmanjšujeta tveganje
na najmanjšo možno raven.
1957 Rimska pogodba
S podpisom Rimske pogodbe ustanovljena Evropska gospodarska skupnost. Pripravljen osnutek skupne kmetijske politike.
1970-1990 Presežki hrane
SKP se sooci s presežki hrane. Uvaja ukrepe za uravnoteženje ponudbe in povpraševanja.
2000 Ustanovitev KGZS
Ustanovitev Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Ta prevzame kljucne naloge izvajanja ukrepov SKP.
2007 Razvoj podeželja
EU šteje 27 clanic in okrog 500 milijonov prebivalcev. Slovenski kmetje deležni enakih ukrepov kot kmetje starih clanic.
1962 Enoten trg
SKP je rojena! Nastanek skupnega trga, uvedba enotnih cen kmetijskih pridelkov med clanicami.
1992 Reforma SKP
SKP spodbuja okolju prijaznejše kmetovanje in se usmeri v celostni razvoj podeželja. Slovenija prilagaja kmetijstvo usmeritvam SKP.
2004 Vstop v EU
Vstop Slovenije v EU. Slovenski kmetje upoštevajo standarde varovanja okolja, dobrega pocutja živali in varnosti živil.
2012 Pripravljeni na prihodnost
Pogajanja za prihodnjo SKP v smeri krepitve gospodarske in okoljske konkurencnosti kmetijstva, ustvarjanja novih delovnih mest.
BREZ PREDSODKOV o kmetijstvu in SKP
Projekt sofinancira Evropska unija, Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja.
Za vsebino te strani odgovarja Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije.
Vsebina te spletne strani ne odraža nujno stališča ali mnenja Evropske komisije.