Zgodovina

Evropska unija ureja kmetijstvo s skupno politiko že (več kot) 50 let

Državljanom Evropske unije (EU) skupna kmetijska politika zagotavlja zadostno izbiro varne in kakovostne hrane po sprejemljivih cenah, hkrati pa z različnimi ukrepi in zakonskimi predpisi varuje okolje, zdravje ljudi, živali in rastlin, skrbi za dobro počutje živali ter varnost in zdravje pri delu.

Rimska pogodba, ki je bila podpisana leta 1957, je opredelila splošne cilje
skupne kmetijske politike (SKP):

povečanje storilnosti v kmetijstvu s pospeševanjem tehničnega napredka in racionalizacije kmetijske pridelave ter optimalno rabo proizvodnih dejavnikov,
posebej dela,
zagotavljanje primerne življenjske ravni na podeželju, zlasti s povečevanjem dohodka v kmetijstvu,
stabiliziranje kmetijskih trgov,
zagotavljanje nemotene oskrbe,
oskrba porabnikov s hrano po sprejemljivih cenah.

SKP - kako se je razvijala?

Oblikovanje in usklajevanje SKP je potekalo do leta 1962, ko je SKP začela veljati. Delovati je začel enoten trg (s kmetijskimi pridelki) med šestimi državami (Francija, Nemčija, Italija, Nizozemska, Belgija in Luksemburg). Za spodbujanje storilnosti v kmetijstvu je EU dajala kmetom pomoč za pridelavo in naložbe. S tem je zagotovila primeren standard kmetom, hkrati pa omogočila preskrbo s hrano po dostopnih cenah.

Sprva učinkovit mehanizem, da je kmet prejel toliko pomoči, kolikor hrane je pridelal, je v sedemdesetih in osemdesetih letih začel povzročati presežke najpomembnejših kmetijskih pridelkov. Zaradi nižjih cen na svetovnem trgu je bilo treba del presežkov s pomočjo podpor izvoziti, del pa skladiščiti. Oboje je zahtevalo vse več proračunskih sredstev EU, kar kmetom ni bilo v prid, saj potrošniki in davkoplačevalci tega niso odobravali.

EU je v osemdesetih in devetdesetih letih 20. stoletja sprejela ukrepe, s katerimi je omejila presežke. Uvedla je kvote (omejitve) za prirejo mleka, omejila podpore na obdelovalne površine in število živali in uvedla praho, da kmetje del površin niso obdelali; spodbujati so začeli setev industrijskih rastlin. Ukrepi so učinkovali in presežki so bili odpravljeni.

Ob tem SKP še vedno zagotavlja preskrbo z varno in kakovostno hrano. Pa ne samo to! Ščiti tudi posebne lastnosti izdelkov in hrane lokalnega izvora, ščiti geografsko poreklo, tradicionalne načine pridelave in predelave. S tem SKP ohranja raznolikost in pestrost ponudbe hrane. Potrošniki so vse bolj pozorni na (geografsko) poreklo in druge značilnosti hrane. EU se tega zaveda, zato je uvedla označbe kakovosti, ki jih pridelovalci lahko zaščitijo na ravni EU. Označbe jamčijo izvor, postopke pridelave in predelave itn. S tem potrošnik ve, da gre za izdelke z visoko dodano vrednostjo. V ta sklop sodijo tudi spodbude za ekološko kmetovanje.

EU je v okviru SKP vzpostavila tudi mehanizme, ki varujejo zdravje ljudi. Sledljivost znotraj EU in temeljit nadzor nad uvozom hrane zmanjšujeta tveganje na najmanjšo možno raven.

1957 Rimska pogodba S podpisom Rimske pogodbe ustanovljena Evropska gospodarska skupnost. Pripravljen osnutek skupne kmetijske politike.	1970-1990 Presežki hrane SKP se sooci s presežki hrane. Uvaja ukrepe za uravnoteženje ponudbe in povpraševanja.	2000 Ustanovitev KGZS Ustanovitev Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Ta prevzame kljucne naloge izvajanja ukrepov SKP.	2007 Razvoj podeželja EU šteje 27 clanic in okrog 500 milijonov prebivalcev. Slovenski kmetje deležni enakih ukrepov kot kmetje starih clanic.

1962 Enoten trg SKP je rojena! Nastanek skupnega trga, uvedba enotnih cen kmetijskih pridelkov med clanicami.	1992 Reforma SKP SKP spodbuja okolju prijaznejše kmetovanje in se usmeri v celostni razvoj podeželja. Slovenija prilagaja kmetijstvo usmeritvam SKP.	2004 Vstop v EU Vstop Slovenije v EU. Slovenski kmetje upoštevajo standarde varovanja okolja, dobrega pocutja živali in varnosti živil.	2012 Pripravljeni na prihodnost Pogajanja za prihodnjo SKP v smeri krepitve gospodarske in okoljske konkurencnosti kmetijstva, ustvarjanja novih delovnih mest.

Za vsebino te strani odgovarja Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije.
Vsebina te spletne strani ne odraža nujno stališča ali mnenja Evropske komisije.

© 2024 Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Vse pravice pridržane.