Slovenija ima različne naravne
danosti za kmetovanje. Ponekod
narava omejuje kmetovanje bolj ali
manj na eno panogo – največkrat
je to živinoreja – drugje pa je
narava bolj radodarna in lahko na
kmetiji izbirajo med več možnostmi.
Možnost izbire so izkoristili na kmetiji
Podgrajšek. V Črešnjevcu, razpotegnjeni
vasi jugovzhodno od Slovenske Bistrice,
so se iz pitanja goved preusmerili v
sadjarstvo in poljedelstvo.
Na okoli 22-hektarski kmetiji že od
leta 2002 kmetujejo po ekoloških
smernicah. Na istem mestu kmetuje več
generacij, portal nad vhodnimi vrati nosi
letnico 1831. Hišo, v kateri je bila nekoč
tudi gostilna, so v celoti obnovili. Kmetija
ima priročno lego, saj stoji poleg cerkve,
zato so si domačini in popotniki po
krepčanju duha lahko okrepčali tudi telo.
Do kupcev z neposredno prodajo
Za ekološko kmetovanje so se odločili
pred slabimi desetimi leti, ko so zasadili
hektar in pol sadovnjaka, v nadaljnjih letih
pa dobrih pet in pol.
Sedaj na približno
sedmih hektarjih sadovnjaka pridelujejo
pretežno sorto jabolk topaz, nekaj ranih
sort jablan, v sedemhektarsko kvoto pa
sodi še 70 arov hrušk.
Ker narava ne prizanaša, so se po
večji škodi po toči v letu 2008 odločili,
da vse nasade zaščitijo s protitočno
mrežo. Tako velikega zalogaja pa ne
bi mogli izpeljati brez sredstev iz
ukrepov skupne kmetijske politike, do
katerih so jim pomagali strokovnjaki
kmetijske svetovalne službe Kmetijsko
gozdarske zbornice Slovenije -–Zavoda
Ptuj.
Pridelava je postala bolj zanesljiva,
sadovnjaki so prešli v polno rodnost in
pridelek je moral poiskati pot do kupca.
Neposredna prodaja sadja, predelava
v sok in druge izdelke iz sadja in
iskanje kupcev so postali izzivi, ki so jih
narekovale razmere. Kakovost izdelkov
dokazujejo priznanja z ocenjevanj Dobrot
slovenskih kmetij na Ptuju.
Prodaja na tržnici v Mariboru, oskrba
enega od mariborskih vrtcev, oskrba
dveh trgovin in prodaja v lastni trgovini
so poti, po katerih visokokakovostni
ekološki pridelki najdejo pot do
osveščenih kupcev.
BREZ PREDSODKOV o kmetijstvu in SKP
Projekt sofinancira Evropska unija, Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja.
Za vsebino te strani odgovarja Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije.
Vsebina te spletne strani ne odraža nujno stališča ali mnenja Evropske komisije.
Dobre prakse 
