Začetki skupne kmetijske politike (SKP) v šestdesetih letih so postavili v ospredje količino pridelane hrane. Te je takrat primanjkovalo. SKP je z razvojem dajala vse več poudarka njeni kakovosti. Z različnimi shemami kakovosti, podporo tradicionalnim načinom pridelave in predelave hrane in mnogimi regionalnimi posebnostmi se kakovost ne samo ohranja, ampak tudi izboljšuje. Potrošnik danes lahko uživa v morju različnih okusov.
Razmah nakupovalnih središč ter spremenjen način življenja so botrovali k spremembam potrošniških navad v razvitem svetu. Vse več kupujemo v trgovinah s pestro ponudbo hrane, o kateri pa marsikdaj nimamo podatka o njenem poreklu, kakovosti, načinu pridelave, predelave itn. Zato je Evropska unija, da bi zaščitila potrošnike, uvedla sistem spremljanja kakovosti kmetijskih pridelkov oziroma živil, ki imajo posebne lastnosti zaradi višje kakovosti, geografskega porekla, tradicionalnih posebnosti oziroma okolju prijaznejših načinov pridelave.
Ravni zaščite
Evropska unija ima tri glavne ravni zaščite glede na območje pridelave, izvor surovin, način pridelave itn. Znaki zagotavljajo zanesljivo informacijo o kontrolirani kakovosti izdelka ter so pridelani in predelani v skladu s zahtevanimi standardi.
Zaščitena označba porekla
Celotna pridelava in predelava kmetijskega pridelka ali živila poteka znotraj natančno opredeljenega geografskega območja. Njegove lastnosti so bistvena posledica vpliva geografskega okolja ter njegovih naravnih in človeških dejavnikov.
Slovenski pridelki in živila, ki imajo na ravni EU zaščiteno označbo porekla:
-
Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre
-
sir Tolminc
-
Nanoški sir
-
Kočevski gozdni med
-
Bovški sir
-
Piranska sol
-
Kraški med
-
Mohant
Zaščitena geografska označba
Vsaj eden od postopkov pridelave ali predelave poteka znotraj opredeljenega geografskega območja, zato ima kmetijski pridelek ali živilo posebno kakovost, sloves in druge značilnosti, ki izvirajo iz določenega geografskega območja
Na ravni EU imajo naslednji slovenski pridelki in živila priznano zaščiteno geografsko označbo:
-
Kraški pršut
-
Kraški zašink
-
Kraška panceta
-
Prleška tünka
-
Zgornjesavinjski želodec
-
Ptujski lük
-
Štajersko prekmursko bučno olje
-
Kranjska klobasa
-
Slovenski med
-
Prekmurska šunka
Zajamčena tradicionalna posebnost zagotavlja tradicionalen način proizvodnje ali sestave oziroma uporabljene tradicionalne surovine.
Na ravni EU imajo naslednji slovenski pridelki in živila priznano zaščiteno tradicionalno posebnost:
-
Prekmurska gibanica
-
Idrijski žlikrofi
-
Belokranjska pogača
|
SKP 
