Skupna kmetijska politika (SKP) podpira vzdrževanje tradicije na podeželju. To so kulturna krajina, kulinarična dediščina, kmečka in podeželska arhitektura ter tradicionalni način življenja. Vse to je podvrženo globalizaciji. SKP ohranjanju različnosti in posebnosti, ki so se izoblikovale skozi preteklost, posveča posebno pozornost.
Kulinarična dediščina
Slovenija ima zelo bogato in raznoliko kulinarično tradicijo s številnimi posebnostmi, ki odražajo naravne danosti nekega okolja. Kmetijska svetovalna služba in v sodelovanju z lokalnimi nosilci razvoja posveča posebno pozornost zaščiti in promociji kulinaričnih posebnosti njihovega območja, kar podpira tudi SKP. Ščiti tudi posebne lastnosti izdelkov in hrane lokalnega izvora, ščiti geografsko poreklo, tradicionalne načine pridelave in predelave. S tem SKP ohranja kulinarično dediščino. Potrošniki so namreč vse bolj dovzetni kulinariko preteklosti.
Kmečka in podeželska arhitektura
Kmečki objekti, ki so bili v preteklosti v polni funkciji, v novih razmerah kmetovanja marsikje nimajo več take uporabne vrednosti kot so jo imeli nekoč. Tak primer v našem prostoru so kozolci, ki so v preteklosti služili sušenju in skladiščenju sena, sedaj pa se seno suši na sušilnih napravah ali travo konzervirajo s siliranjem. Kozolci ne služijo več svojemu osnovnemu namenu, zato je interes za obnovo takih objektov sorazmerno majhen. Da pa bi vseeno ohranjali arhitekturno dediščino podeželja, SKP sofinancira obnove kozolcev, v širšem smislu pa obnove hiš, vaških jeder in drugih kmečkih objektov.
SKP sofiancira obnovo kmečkih objektov
in s tem prispeva k ohranjanju arhitekturne dediščine podeželja.
|
SKP 
