Financiranje

Prva leta obstoja EU je bil Skupni kmetijski politiki (SKP) namenjen velik odstotek proračunske porabe, v določenih obdobjih tudi več kot dve tretjini. Več kot 40 let je bila skupna kmetijska politika (SKP) najpomembnejša skupna politika Evropske unije. Zato ji je bil namenjen največji delež proračuna EU, ki pa se v zadnjih letih stalno zmanjšuje. Sedaj je za SKP na ravni Evropske unije namenjenih približno 55 milijard EUR na leto, v Sloveniji pa  približno 330 milijonov EUR na leto.

V EU predstavlja SKP 40 % skupnega proračuna in manj kot 0,5 % bruto družbenega proizvoda (BDP) v EU. Ne le, da delež za skupno kmetijsko politiko v BDP Evropske unije upada, zmanjšuje se tudi precej hitreje kot javna poraba EU.

Stroške SKP je treba analizirati primerjalno. Države članice so se dogovorile, da se odločitve o kmetijski politiki EU sprejemajo na ravni EU in da je za to treba oblikovati ustrezen skupni proračun, kar pa ne velja za druga področja, kot so izobraževanje, obramba, promet, zdravstvo ali socialna varnost, ki jih financirajo države same.

Za financiranje SKP vsak državljan EU prispeva približno 2 EUR na teden. Za oskrbo z zdravo hrano po zmernih cenah in  ohranjanje poseljenega podeželja to ni visoka cena.

Z leti se je način delitve sredstev spreminjal. Delež proračunskih sredstev za tržne podpore (žita, sladkor, govedina in mleko) in izvozna nadomestila se zmanjšuje, za neposredno pomoč kmetom in razvoj podeželja pa se povečuje.

Z razvojem skupne kmetijske politike se povečuje delež sredstev za razvoj podeželja.

Kmetijske izdatke financirata dva sklada, ki sta del splošnega proračuna EU: Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) financira neposredna plačila in ukrepe za ureditev kmetijskih trgov, denimo intervencijska in izvozna nadomestila; Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) financira programe razvoja podeželja v državah članicah.

Za izvajanje izplačil je Evropska komisija  po načelu deljenega upravljanja to nalogo prenesla na države članice oziroma na 85 nacionalnih in regionalnih plačilnih agencij. V Sloveniji je to Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.

Nadzor proračuna 

Evropski davkoplačevalci upravičeno pričakujejo, da se proračunska sredstva pravilno porabijo. Zato je izredno pomembno, da so na voljo sistemi za upravljanje in preverjanje, ki zagotavljajo, da so ti zneski pravilno uporabljeni in da se nepravilno izplačani zneski povrnejo.

SKP se izvaja na podlagi strogih meril. Za nadzor porabe so uvedli omejitve proračuna za posamezno leto in določeno obdobje. Pri določanju omejitev za tržne ukrepe in neposredno pomoč SKP za obdobje 2007–2013 ni predvideno realno povišanje. Omejitve se bodo dodatno poostrile, zato bo vsako leto težje, saj se bodo neposredna plačila 12 novim državam članicam v tem obdobju postopoma zviševala, dokler ne bodo dosegla pomoči, ki se že izplačuje starim 15 državam članicam.

Za nadzor pravilnosti izplačil so na voljo sistemi za upravljanje in preverjanje,

ki zagotavljajo, da so ti zneski pravilno uporabljenii.

SKP je doživela tudi več reform (tri v desetih letih), ki so bile delno namenjene tudi boljšemu usmerjanju in nadzoru porabe. Poraba SKP je (realno) zamrznjena do leta 2013. Poraba je strogo nadzorovana – zdaj se uporablja nov mehanizem za nadzor finančne discipline, ki mora zagotoviti, da skrajna zgornja meja porabe ni presežena.