Kakovost

Začetki skupne kmetijske politike (SKP) v šestdesetih letih so postavili v ospredje količino pridelane hrane. Te je takrat primanjkovalo. SKP je z razvojem dajala vse več poudarka njeni kakovosti. Z različnimi shemami kakovosti, podporo tradicionalnim načinom pridelave in predelave hrane in mnogimi regionalnimi posebnostmi se kakovost ne samo ohranja, ampak tudi izboljšuje. Potrošnik danes lahko uživa v morju različnih okusov.

Razmah nakupovalnih središč ter spremenjen način življenja so botrovali k spremembam potrošniških navad v razvitem svetu. Vse več kupujemo v trgovinah s pestro ponudbo hrane, o kateri pa marsikdaj nimamo podatka o njenem poreklu, kakovosti, načinu pridelave, predelave itn. Zato je Evropska unija, da bi zaščitila potrošnike, uvedla  sistem spremljanja kakovosti kmetijskih pridelkov oziroma živil, ki imajo posebne lastnosti zaradi višje kakovosti, geografskega porekla, tradicionalnih posebnosti oziroma okolju prijaznejših načinov pridelave.

Ravni zaščite

Evropska unija ima tri glavne ravni zaščite glede na območje pridelave, izvor surovin, način pridelave itn. Znaki zagotavljajo zanesljivo informacijo o kontrolirani kakovosti izdelka ter so pridelani in predelani v skladu s zahtevanimi standardi.

Zaščitena označba porekla

Celotna pridelava in predelava kmetijskega pridelka ali živila poteka znotraj natančno opredeljenega geografskega območja. Njegove lastnosti so bistvena posledica vpliva geografskega okolja ter njegovih naravnih in človeških dejavnikov. 

Slovenski pridelki in živila, ki imajo na ravni EU zaščiteno označbo porekla:

• Ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre
• sir Tolminc
• Nanoški sir
• Kočevski gozdni med
• Bovški sir

Zaščitena geografska označba

Vsaj eden od postopkov pridelave ali predelave poteka znotraj opredeljenega geografskega območja, zato ima kmetijski pridelek ali živilo posebno kakovost, sloves in druge značilnosti, ki izvirajo iz določenega geografskega območja

Na ravni EU imajo naslednji slovenski pridelki in živila priznano zaščiteno geografsko označbo:

• Kraški pršut
• Kraški zašink
• Kraška panceta
• Prleška tünka
• Zgornjesavinjski želodec
• Šebreljski želodec
• Ptujski lük
• Štajersko prekmursko bučno olje

Zajamčena tradicionalna posebnost zagotavlja tradicionalen način proizvodnje ali sestave oziroma uporabljene tradicionalne surovine.

Na ravni EU imajo naslednji slovenski pridelki in živila priznano zaščiteno geografsko označbo:

• Prekmurska gibanica
• Idrijski žlikrofi
• Belokranjska pogača