Ob prelomu tisočletja je Evropska unija v skupno kmetijsko politiko (SKP) z reformo imenovano Agenda 2000 uvedla pomembno novost. Vzpostavila je razvojno naravnano politiko razvoja podeželja. S tem je dobila SKP širši pomen, saj je začela obravnavati podeželje bolj celovito. Več poudarka so dobili konkurenčnost, inovacije, prenos znanja… Tako EU ostaja pomemben dejavnik v svetovnem kmetijstvu ter gospodarstvu.
Konkurenčnost
Za povečanje konkurenčnosti, uvajanje dobrih praks na kmetijah in povečanje dohodka bodo tudi v prihodnje članice EU zagotavljale pomoč prek sistema kmetijskega svetovanja. Za slovenske razmere se je izkazalo, da je najprimernejši način, ki omogoča razvoj kmetijstva in podeželja ob upoštevanju načel trajnostnega kmetovanja, javno dostopno svetovanje.
Inovacije
Za večjo konkurenčnost evropskega in slovenskega gospodarstva je izrednega pomena spodbujanje inovativnosti. Evropska komisija je to izpostavila kot eno prednostnih nalog v Strategiji za pametno, trajnostno in vključujočo rast »Evropa 2020«. Prav tako je inovacijam, ki spodbujajo okolju prijazno kmetovanje, v Skupni kmetijski politiki po letu 2013 namenjeno posebno poglavje.
Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) spodbujanju inovativnosti posvečamo vso pozornost. V sodelovanju z Zvezo slovenske podeželske mladine (ZSPM) smo se že pred šestimi leti odločili, da skupaj z ZSPM iščemo mlade, ki na svojih kmetijah z dobrimi idejami izboljšujejo dohodkovni položaj.
Izboljšave na kmetijskih strojih so pomemben način za zmanjševanje stroškov v kmetijstvu,
s tem pa tudi izboljšanje konkurenčnosti.
Prenos znanja prek kmetijske svetovalne službe
Tudi prenosa novih znanj na kmetije si ni mogoče predstavljati brez javne službe kmetijskega svetovanja. Ta opravi okrog 2000 izobraževanj za kmete, ki se jih udeleži okrog 60.000 kmetov letno, nudi okrog 150.000 osebnih svetovanj, izvede okrog 300 postopkov potrjevanja nacionalne poklicne kvalifikacije, nudi pomoč pri pripravi na registracijo dopolnilnih dejavnosti več kot 600 kmetijam.
|
SKP 
