Slovenija ima zelo bogato in raznoliko
kulinarično tradicijo s številnimi
posebnostmi, ki odražajo naravne
danosti nekega okolja. Prekmurje je
znano po kulinaričnih posebnostih, ki
ohranjajo svoja stara poimenovanja
in tradicijo priprave. Prekmurska
gibanica, bujta repa, bograč, dödöli
so jedi, ki so značilne za Prekmurje,
Prekmurci pa radi postrežejo še
s prekmursko šunko, domačo
zaseko, pajanim krüjom, retašimi,
posolonkami, pereci pa tudi bučno
olje ne sme manjkati.
Skupna kmetijska politika podpira
ohranjanje tradicije na podeželju,
znotraj tega tudi kulinarično dediščino.
V Prekmurju so v okviru kmetijske
svetovalne službe pri Kmetijsko
gozdarski zbornici Slovenije – Zavodu
Murska Sobota v sodelovanju z drugimi
lokalnimi nosilci razvoja pristopili k zaščiti
in promociji kulinaričnih posebnosti
njihovega območja.
Leta 2000 so ustanovili Društvo za
promocijo in zaščito prekmurskih
dobrot, ki združuje pridelovalce,
ponudnike in ljubitelje prekmurskih
dobrot v prizadevanjih za izboljšanje
kakovosti, zaščito geografskega porekla
in promocijo prekmurskih dobrot.
Narava da, človek oplemeniti
Pod okriljem Društva se je v okviru
projektov čezmejnega sodelovanja
leta 2002 izoblikovala kolektivna
blagovna znamka »Diši po Prekmurju«,
ki povezuje najznačilnejše kulinarične
in prehrambene posebnosti regije.
Pod blagovno znamko se trenutno tržita dva
zaščitena izdelka: prekmurska gibanica
kot zajamčena tradicionalna posebnost
in prekmurska šunka kot nosilka zaščite
geografskega porekla.
Ponudniki so v procesu certificiranja
dokazali, da proizvajajo prekmursko
gibanico oz. prekmursko šunko v skladu
z zahtevami zaščit. V ponudbo Diši po
Prekmurju pa so vključeni tudi ponudniki
drugih regionalnih izdelkov, kot so bučno
olje, kis, naravni sokovi, med, vina itn.
Društvo izvaja projekt pospeševanja
prodaje in informiranja o prekmurski
šunki in prekmurski gibanici s pomočjo
sredstev iz ukrepov skupne kmetijske
politike. Sredstva so namenjena za
doseganje boljše prepoznavnosti
obeh zaščitenih izdelkov in tesnejše
povezanosti ponudnikov pri trženju,
predvsem pa, da imajo potrošniki s tem
priložnost spoznavati ter čutiti okus in
»vonj po Prekmurju«.
SKP - kakovost, varnost, blaginja, razvoj
Projekt sofinancira Evropska unija, Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja.
Za vsebino te strani odgovarja Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije.
Vsebina te spletne strani ne odraža nujno stališča ali mnenja Evropske komisije.
Dobre prakse 
