Več kot dve tretjini Slovenije ima omejene možnosti za kmetovanje. Med takimi območji
je tudi Slovenska Istra s plitvimi kraškimi tlemi. Oljkarstvo v Istri, ki si jo delijo Hrvaška,
Italija in Slovenija, ima zgodovinsko tradicijo. Na razvoj oljkarstva so imele velik vpliv
razmere na trgu in ciklične pozebe. Preporod oljkarstva v Slovenski Istri beležimo po
letu 1985, po tedanji večji pozebi.
Republiška in lokalna politika v drugi polovici 80-ih let
sta prisluhnili potrebam oljkarjev, zato sta podpirali obnovo oljčnikov in napravo novih.
Oljkarstvo ni samo ena izmed pomembnih kmetijskih panog, temveč daje oljka krajini
značilen mediteranski značaj.
V začetku 90-ih let je dodaten polet
razvoju oljkarstva dalo leta 1992
ustanovljeno Društvo oljkarjev
Slovenske Istre (DOSI), ki je odigralo
pomembno vlogo pri širjenju oljčnih
nasadov in dvigu kakovosti pridelka.
Kakovost je nasprotje naklučja
Do danes so se površine oljčnikov
povečale s 450 na 1.800 hektarjev,
društvo pa je v sodelovanju s Kmetijsko
gozdarsko zbornico Slovenije - Zavodom
Nova Gorica, Univerzo na Primorskem
ter Laboratorijem za preskušanje
oljčnega olja (Labs) naredilo veliko na
izboljšanju tehnologije pridelave: od
obdelave tal, varstva pred škodljivci,
gnojenja, rezi, sort, shranjevanja oljk in
načina predelave.
Vse to je podlaga za doseganje
visoke kakovosti slovenskih oljčnih
olj, ki jo potrjujejo rezultati domačih
in mednarodnih ocenjevanj. Vrsta
slovenskih oljkarjev iz leta v leto posega po najvišjih priznanjih na ocenjevanjih
na Hrvaškem, v Italiji, Združenih državah
Amerike, na Kitajskem, v Nemčiji, Švici.
Prav visoka kakovost oljčnega olja
Slovenske Istre je bila podlaga, da je le-to
postalo prvi slovenski kmetijski izdelek,
ki je dobil evropski znak kakovosti
– zaščiteno označbo porekla (ZOP),
društvo pa si prizadeva, da čim več
pridelovalcev pridobi označbo.
DOSI se je s svojim delom vključilo v
shemo kakovosti in od Ministrstva za
kmetijstvo in okolje dobilo ustrezno
odločbo o registraciji skupine, ki je bila
podlaga za črpanje sredstev za promocijo
iz ukrepov skupne kmetijske politike. S
tem potrošnike seznanjajo z vrhunsko
kakovostjo oljčnih olj Slovenske Istre in
potrošniki temu tudi zaupajo!
SKP - kakovost, varnost, blaginja, razvoj
Projekt sofinancira Evropska unija, Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja.
Za vsebino te strani odgovarja Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije.
Vsebina te spletne strani ne odraža nujno stališča ali mnenja Evropske komisije.
Dobre prakse 
