Območja z omejenimi možnostmi
za kmetovanje obsegajo več kot dve
tretjini Slovenije. Odročna območja
imajo manjše možnosti zaposlovanja,
manj razvito infrastrukturo pa
tudi druženju večje razdalje med
kraji niso naklonjene. Strmine, ki
otežujejo strojno obdelavo, zahtevajo
veliko ročnega dela. To zmanjšuje
konkurenčnost hribovskega
kmetijstva, s tem pa je tudi življenje
na takih območjih manj privlačno za
mlade.
Za boljšo kakovost življenja na podeželju
je še posebnega pomena druženje, saj
mladi premorejo veliko optimizma in
volje, ki ji je treba dati podporo, da mladi
vidijo svojo prihodnost in priložnost v
hribovitem svetu.
Pri tem je pomembna
strokovna, organizacijska in moralna
pomoč kmetijske svetovalne službe in
drugih strokovnih služb pri Kmetijsko
gozdarski zbornici Slovenije.
Mladi na podeželju so še solidarni
V Zasavju deluje več društev podeželske
mladine (DPM), med njimi po zagnanosti
še zlasti izstopa DPM Hribci iz Dol
pri Litiji. Veliko se družijo, sodelujejo
na različnih, s kmetijstvom povezanih
prireditvah in sledijo novostim v
kmetijstvu. Pri tem pa ne gre samo za
mlade iz kmečkih družin. Bistvo sožitja
na podeželju je, da znamo prisluhniti
drug drugemu, v tem primeru nekmet
– kmetu. In prvi mora razumeti, da
uspešnost drugega tudi njemu omogoča
boljše življenje na podeželju.
Tudi snovalci skupne kmetijske politike
(SKP) se zavedajo, da pomoč mladim
kmetom pomeni vlaganje v ohranjanje
obdelanega in poseljenega podeželja.
SKP z različnimi ukrepi pomaga, da se
mladi lažje odločijo za kmetovanje.
Pregovor pravi, da ja najbolje, če si sam
svoj gospodar. Za to je treba prevzeti
odgovornost in vzeti usodo v svoje roke.
SKP pomaga mladim prevzemnikom
kmetij z različnimi ukrepi, saj je to
način, da se zniža povprečna starost
gospodarjev kmetij, ki je krepko čez 55
let!
To pomeni hitrejši razvoj kmetij in
bistveno lažje prilagajanje hitrim
spremembam v kmetijstvu in v družbi.
Podpirajmo mlade na podeželju, ki so in
morajo biti sooblikovalci politike razvoja
kmetijstva tudi v prihodnje!
SKP - kakovost, varnost, blaginja, razvoj
Projekt sofinancira Evropska unija, Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja.
Za vsebino te strani odgovarja Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije.
Vsebina te spletne strani ne odraža nujno stališča ali mnenja Evropske komisije.
Dobre prakse 
