To so glavne zamisli iz sporočila z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva, ki ga je Komisija sprejela 29. novembra. V njem so predstavljeni načini, na katere bi najstarejšo skupno politiko EU ohranili primerno za prihodnost.

Glavna pobuda je dati državam članicam več pristojnosti glede tega, kako in kam naj vložijo svoja sredstva SKP, da bi lahko izpolnile visoke skupne cilje glede okolja, podnebnih sprememb in trajnosti.

Podpredsednik Evropske komisije Jyrki Katainen, pristojen za delovna mesta, rast, naložbe in konkurenčnost, je povedal: „Skupna kmetijska politika je z nami od leta 1962. Poskrbeti moramo, da bo potrošnikom še naprej zagotavljala zdravo, okusno hrano, podeželskim območjem pa delovna mesta in gospodarsko rast, toda tudi SKP se mora še razvijati skupaj z drugimi politikami. Naš predlog je pomemben korak k posodobitvi in poenostavitvi SKP, ki izhaja iz rezultatov obsežnega posvetovanja z zainteresiranimi stranmi. V novem modelu doseganja rezultatov, ki ga je uvedla Komisija, bodo imele države članice več subsidiarnosti. Njihova naloga bo tudi pripraviti strateške načrte SKP, ki bodo zajemali njihove ukrepe v okviru stebra I in stebra II. Tako bo postopek preprostejši in doslednejši, spremljanje rezultatov pa lažje.“

Evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Phil Hogan je povedal: „Skupna kmetijska politika bo z današnjim sporočilom lahko dosegla nove in nastajajoče cilje, kot so ustvarjanje ugodnih pogojev za pameten in odporen kmetijski sektor, več skrbi za okolje in podnebnih ukrepov ter krepitev družbeno-gospodarskega tkiva podeželskih območij. Je tudi pomemben mejnik v izvajanju SKP. Sedanji sistem bo zamenjal nov sistem izvajanja, v katerem bodo imele države članice oziroma regije veliko več subsidiarnosti.“

Ohranjena bo sedanja ureditev dveh stebrov, ukrepi za dosego teh ciljev, sprejetih na ravni EU, pa bodo podrobneje določeni s prožnejšim pristopom. Vsaka država EU bi potem pripravila svoj strateški načrt, v katerem bi bilo določeno, kako naj bi dosegle cilje. Ta načrt bi odobrila Komisija. Poudarek ne bo na zagotavljanju skladnosti, temveč na spremljanju napredka, tako da bodo pri financiranju najpomembnejši konkretni rezultati. Prehod od pristopa po načelu „ena rešitev za vse“ na prilagojen pristop pomeni, da se bo politika s svojimi posledicami za vsakdanje življenje približala tistim, ki jo izvajajo na terenu.

Podpora kmetom se bo še naprej izvajala preko sistema neposrednih plačil. To sporočilo ne posega niti v izid razprave o prihodnosti financ EU niti v vsebino predloga za naslednji večletni finančni okvir. Sporočilo ni izčrpno, v njem se zgolj preučujejo nekatere možnosti za zagotovitev pravičnejše in bolj ciljno usmerjene dohodkovne podpore za kmete.

Podnebne spremembe in pritiski na naravne vire bodo še naprej vplivali na kmetovanje in proizvodnjo hrane. Prihodnja SKP bi morala odražati višje cilje glede učinkovite rabe virov, skrbi za okolje in podnebnih ukrepov.

Med drugimi predlogi so tudi:

• spodbujanje uporabe sodobnih tehnologij za podporo kmetom na terenu in zagotovitev večje tržne preglednosti in zanesljivosti;
• večji poudarek na spodbudah mladim za ukvarjanje s kmetijstvom. Te spodbude bi usklajevale države članice v okviru svojih pristojnosti na področjih, kot je obdavčitev zemljišč, načrtovanje ter razvoj znanj in spretnosti;
• reševanje pomislekov državljanov glede trajnostne kmetijske proizvodnje, vključno z zdravjem, prehrano, zavrženo hrano in dobrobitjo živali;
• prizadevanje za medsebojno ujemanje ukrepov svojih politik v skladu z njihovo svetovno razsežnostjo, predvsem na področju trgovine, migracij in trajnostnega razvoja;
• vzpostavitev platforme EU za obvladovanje tveganja za čim boljšo pomoč kmetom pri soočanju z negotovim podnebjem, nestanovitnim trgom in drugimi tveganji.

Komisija bo ustrezne zakonodajne predloge za uresničitev ciljev, predstavljenih v sporočilu, predložila do poletja 2018, potem ko bo predstavljen predlog večletnega finančnega okvira.

Ozadje

Evropska komisija je 2. februarja 2017 začela posvetovanje o skupni kmetijski politiki (SKP), da bi si ustvarila boljšo predstavo o možnostih za poenostavitev in posodobitev sedanje politike. Med trimesečnim posvetovanjem je prejela več kot 320 000 odgovorov, predvsem od posameznikov. V posvetovanju se je izkazalo, da večina vprašanih želi ohraniti močno skupno kmetijsko politiko na evropski ravni, le da bi morala biti enostavnejša, prožnejša in bolj usmerjena v ključne cilje: zagotavljanje pravičnega življenjskega standarda za kmete, ohranjanje okolja in boj proti podnebnim spremembam.

Več o tem najdete tukaj.