Projektna skupina, ki jo sestavlja dvanajst neodvisnih strokovnjakov, je bila ustanovljena zaradi vse večje zaskrbljenosti glede globalnega razvoja v verigi preskrbe s hrano in zlasti položaja proizvajalcev v tej verigi. Projektna skupina je bila zato pozvana k razpravi o številnih pomembnih vprašanjih z namenom izboljšanja položaja kmetov v verigi preskrbe s hrano.

Ob prejemu poročila, ki je sad desetmesečnega dela, je komisar Phil Hogan izjavil: „Glede na nedavne težave v nekaterih sektorjih smo zaznali potrebo po okrepitvi vloge dela kmetov in kmetic v verigi preskrbe s hrano, da bi jim tako zagotovili pošteno plačilo za njihove proizvode. Večja vloga in položaj kmeta je zame glavna prednostna naloga. Poročilo projektne skupine za kmetijske trge je zelo dobrodošel prispevek k razpravi, kako bi to lahko dosegli. Obravnava poročila in njegovih priporočil je zdaj naša prednostna naloga, katere cilj je oblikovanje primernega odziva na področju politike. Že delovni program Komisije za leto 2017 temu vprašanju pripisuje velik pomen in današnje poročilo bo imelo ključno vlogo pri uresničevanju te zaveze.“

V zvezi z opozorili, da kmetje nosijo večino posledic nestanovitnosti cen in dolgih obdobij, med katerimi so cene nizke, projektna skupina v poročilu navaja, da bi bilo okvir politike o verigi preskrbe „mogoče in treba nadalje izboljšati“. Med ostalim je v poročilu tudi poziv k novim pravilom na ravni Unije v zvezi z nepoštenimi trgovinskimi praksami in izvajanjem uspešnih sistemov izvrševanja v državah članicah, na primer preko razsodnika.

Ostala priporočila zadevajo boljšo preglednost trga, povečanje sodelovanja med kmeti, lažji dostop kmetov do finančnih sredstevin izboljšanje uporabe instrumentov za obvladovanje tveganja. V poročilu projektne skupine so zlasti naslednja priporočila:

• izboljšati bi bilo treba preglednost trga, uvesti obvezno poročanje o cenah in zagotoviti bolj ažurne in standardizirane podatke;
• prostovoljne pobude glede nepoštenih trgovinskih praks so se sicer izkazale za koristne, vendar pa niso uvedle učinkovitega in neodvisnega izvrševanja. Zato bi bilo treba na ravni Unije sprejeti okvirno zakonodajo in podpreti učinkovite sisteme izvrševanja v državah članicah, na primer preko razsodnika. Priporočajo se tudi obvezne pisne pogodbe, ki bi koristile kmetom;
• na področju boljšega sodelovanja med kmeti bi morala biti pravila kolektivnih organizacij in konkurenčnega prava jasna in izvedljiva, da bi imeli kmetje resnično boljše možnosti za sodelovanje;
• kmetom bi lažji dostop do financiranja lahko omogočili z večjo uporabo finančnih instrumentov, pri katerih ima pomembno vlogo Evropska investicijska banka (EIB), ki bi lahko sodelovala tudi pri razvoju morebitnega instrumenta za jamstvo izvoznih kreditov;
• na področju obvladovanja tveganj bi bilo treba izboljšati obstoječa orodja. Nadaljnjo možnost kmetom ponujajo terminski trgi, vendar so potrebna dodatna prizadevanja za ozaveščanje in usposabljanje.

Projektna skupina za kmetijske trge, ki je bila ustanovljena januarja 2016, je obravnavala tudi številna vprašanja, ki bodo podlaga za razpravo o skupni kmetijski politiki (SKP) po letu 2020, pri čemer je izpostavila izzive, ki jih predstavljajo podnebne spremembe ter pomanjkanje vode in fosilnih virov energije. Opozarja tudi, da morajo kmetje za zagotavljanje javnih dobrin in storitev prejeti ustrezno plačilo. V poročilu je predlagana tudi možnost, da se na ravni Unije uvedejo ukrepi za integrirano politiko obvladovanja tveganj. Poleg tega poudarja pomen, ki ga imajo pri odzivu na prihodnje izzive raziskave in inovacije ter privabljanje novih mladih kmetov v sektor.

Podrobnejše informacije so na voljo tukaj.