V drugi polovici junija  je v Hotelu Perla potekala že trinajsta prireditev, za tematiko posveta pa so izbrali in predstavili štiri bele sorte: malvazijo, rebulo, vitovsko grganjo in zeleni sauvignon ter zvrsti iz teh sort, ki so skozi stoletja oblikovale primorsko vinogradništvo in vinarstvo. Posvetili so  se tudi novim tolerantnim sortam vinske trte, ki se šele pojavljajo na svetovnem trgu.

Tako kot vsako leto, so tudi letos za dobrodošlico poskrbele sladke češnje Sadjarskega centra Bilje in peneča rebula Vinske kleti Goriška brda. V imenu organizatorjev posveta je zbrane nagovoril direktor KGZS - Zavoda Nova Gorica Branimir Radikon. Zbrane je v nadaljevanju pozdravil tudi podžupan Mestne občine Nova Gorica Marko Tribušon, predsednik Kmečke zveze iz Trsta Franc Fabec in vinska kraljica Slovenije Sara Stadler. Na odru so se ji pridružile še vipavska vinska kraljica Nataša Ferjančič, vinska kraljica Slovenske Istre Nika Breznik, kraljica terana Kristina Tavčar in kraljica rebule Katja Erzetič.

Uvodni referat Štiri bele primorske sorte se predstavijo je predstavila specialistka za vinogradništvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica Majda Brdnik. 5313 primorskih vinogradnikov obdeluje  6415 ha vinogradov. 14 % površin je pod sorto malvazija, rebulo pridelujejo na 9 % površin, zeleni sauvignon pa na 3 % površin od tega je kar 191 ha v okolišu Goriška brda, 1 % pa odpade na vitovsko grganjo, sorto, ki jo zelo dobro poznajo vinogradniki Krasa - 22 ha in vinogradniki Vipavske doline - 10 ha in vinogradniki zamejskega Krasa.

Sledil je prispevek Reduktivne arome vina dr. Tatjane Košmerl, profesorice na Oddelku za živilsko tehnologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani  in dr. Tjaše Jug vodje Agroživilskega laboratorija na KGZS - Zavodu Nova Gorica. V zaključkih referata je dr. Tatjana Košmerl poudarila, da v odvisnosti od temperature in pH po končani alkoholni fermentaciji relativno hitro potekajo v vinu kemijske reakcije, ki imajo za posledico tvorbo neželenih vonjav. V raziskavi proučujejo, kako jih odpraviti, ali še bolje preprečiti, da bi splojh nastale.

Okolju prijaznejša pridelava je za vinogradništvo velik izziv

Poudarjeno okolju bolj prijazno kmetovanje je usmeritev nove SKP.  Temu cilju sta sledila naslednja dva referata, ki sta ju predstavila Andreja Škvarč, vodja Selekcijsko-trsničarskega središča iz Vrhpolja in dr. Raffaele Nieda iz trsnice Vivai Cooperativi Rauscedo v Italiji.

Andreja Škvarč je v referatu Tolerantne sorte v Sloveniji predstavila kaj so tolerantne sorte in sicer, da so  takšne sorte, ki brez večjih negativnih posledic prenesejo določene bolezni, naravne dejavnike. Zahtevajo manjše število tretiranj proti boleznim vinske trte, predvsem peronospori inb oidiju.

Poudarila je, da se tudi v Sloveniji strokovnjaki ukvarjajo z gojenjem  tolerantnih sort  in sicer na Univerzi v Mariboru – posestvo Meranovo.  Med belimi sortami so to Johanniter, Phoenix in Solaris, pri rdečih pa Cabernet carol, Prior, Regent, Rondo. V kolekcijskem vinogradu Sadjarsko-trsničarskega središča Vrhpolje, pa so bile v okviru projekta VISO posajene sorte Fleurtai, Soreli, Merlot kantus, 31-103, Cabernet volos, Sauvignon kretos.

Zadnji referat je bil podan s strani dr. Raffaela Nieda, z naslovom Nove tolerantne sorte vinskega grozdja – znanstvena in ekonomska revolucija. Na kratko je predstavil največjo trsnico na svetu – VCR in prikazal potek nastajanja novih tolerantnih sort vinske trte. S križanjem (spolno) so začeli leta 1998 na Univerzi v Vidmu in leta 2014 so bile v Italiji registrirane in potrjene (so  v prodaji) naslednje tolerantne sorte: Fleurtai, Soreli, Sauvignon kretos, Sauvignon nepis, Cabernet eidos, Cabernet volos, Merlot khorus, Merlot kanthus, Julius, Sauvignon rytos.

Navedene sorte bodo vinogradnikom omogočale zmanjšano porabo sredstev za varstvo rastlin oziroma manjše število tretiranj (2-3 na leto namesto 16-20), znižanje stroškov pri pridelavi grozdja, zmanjšano obremenitev okolja, za potrošnike pa bodo vinarji pridelali bolj zdrava vina, bolj cenjena  in kakovostna vina, ki bodo lahko boljša oziroma primerljiva z vini žlahtne vinske trte. Po končani predstavitvi so zbrani slušatelji skozi vodeno degustacijo poskusili štiri tolerantne sorte in sicer dve beli in dve rdeči.

Kot vsako leto je sledila  vodena degustacija štirih belih vin žlahtnih sort, ki jo je vodila Tamara Rusjan, po njej pa prosta degustacija vseh sodelujočih vin skozi katero so vodili sommelierji Društva za razvoj pivske kulture Sommelier Slovenije pod vodstvom Ivana Peršolja.

Na letošnjem posvetu se je predstavilo 158 vin Primorske dežele in sicer od tega je bilo 50 rebul, 54 malvazij, 25 vin sorte sauvignonasse, 19 vin vitovske grganje in 10 zvrsti.  Sodelovali so tudi zamejski vinarji z  21 vini.

Letošnji posvet je bil organiziran v okviru projekta Brez predsodkov o kmetijstvu in skupni kmetijski politiki AGRI.2015–0228, ki ga izvaja Kmetijkso gozdarska zbornica Slovenije, katerega cilj je predstaviti pomen kmetijstva različnim generacijam in javnostim na podeželskih ter urbanih območjih.

Nekaj fotoutrinkov z dogodka pa si lahko ogledate tukaj