Maribor, 10. december 2015 - Desetega decembra po svetu potekajo številni dogodki ob dnevu matere Zemlje (Terra madre day). Ta je posvečen lokalno pridelani hrani in druženju članov omizij Slow Food ter širjenju Slow Food načina življenja. Zanimivo je, da si v Sloveniji večina napačno razlaga kaj Slow Food pomeni. Eden od ciljev projekta Brez predsodkov o kmetijstvu in SKP je dati spodbudo kmetov za povezovanje v gibanju SlowFood. Projekt izvaja Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in ga finančno podpira Evropska komisija.

 Kaj je Slow Food? Gre za gibanje, ki se trudi za ohranjanje osnovnih pridelkov. Način življenja, ki podpira lokalno pridelavo hrane, ohranjanje biološke raznovrstnosti, zaščito izumirajočih avtohtonih pasem živali  in sort rastlin, zaščito tradicionalnih proizvodov  in jedi ter nenazadnje, povezovanje med pridelavo in gastronomijo.

»Večer slow food je lahko zgolj večer ob mineštri, ki smo jo pripravili po receptu babic in se med večerjo o njej pogovarjamo. Govorimo zgodbe o hrani, ki je pripravljena s sestavin, ki rastejo nekje blizu. Vse skupaj pa ustvarja sproščeno in kreativno ozračje,« je bilo med drugim povedano na srečanju omizja v  vodnem stolpu Maribor, kjer so 10. decembra prijazno odprli vrata in povabili na praznovanje ob Dnevu Matere Zemlje. 10. december je tudi mednarodni dan človekovih pravic – ne naključno. Usmeritev organizacije Slow Food je namreč skrb za pridelavo zdrave hrane, zaščito starih sort, pošteno plačilo malim pridelovalcem ter povezovanje, druženje in sodelovanje.

Pri Slow Food druženju ne gre za »nobel« druženje v finih restavracijah, gre za preprosto druženje ob hrani in ustvarjanje poučnega ter kreativnega vzdušja. Slow Food, kot ga razumejo njegovi začetniki in podporniki, je predvsem zgodba pridelovalcev in šele potem gostincev. Gre za preprosto, kreativno druženje ob hrani, ki smo jo iztrgali iz pozabe in ji ponovno dali pomen. Njihov pristop je koncept kakovostne hrane, ki jo definirajo s tremi med seboj povezanimi načeli: dobro, čisto, pošteno. Dobro v smislu sveže, sezonsko pridelane hrane, ki je del lokalne kulture, čisto v smeri okolju prijazne proizvodnje in potrošnje ter pošteno z vidika dostopne cene za potrošnika ter korektnega plačila za pridelovalca. Res škoda, da se ga v Sloveniji napačno razlaga.

Lahko kaj spremenimo? Zagotovo mora biti interes za razširitev slow food načina življenja V Sloveniji prav na strani pridelovalcev, ki upravljajo in ohranjajo kulturno krajino. Z našo izbiro živil lahko skupaj vplivamo na to kako se hrana prideluje, proizvaja in distribuira. Vse to lahko prinese velike spremembe. Osveščen in izbirčen potrošnik lahko postane soustvarjalec hrane, ki je dobra, čista in poštena.

Šlo je za edini uradno prijavljeni tovrstni dogodek v Sloveniji. Po svetu pa se je odvijalo več kot 800 dogodkov, približno polovica v Evropi. V njih je sodelovalo prek 150.000 ljudi.

Več fotografij v galeriji