Srečanje se je začelo v cerkvi sv. Martina na Ponikvi, kjer je ob somaševanju duhovnikov mašo daroval celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek v sodelovanju z evangeličanskim škofom Gezom Filo. S svojim petjem je dal maši slovesen pridih mešani pevski zbora Dar iz Slovenj Gradca.
 

Škof dr. Lipovšek je v duhu letošnje vodilne misli srečanja Najsrečnejše ljudi poštenje stori  v uvodu  v mašo poudaril, da je »blaženi škof Anton Martin Slomšek dobro vedel, da bi vsi ljudje radi bili srečni in da k sreči vodi veliko poti. Glavna izmed njih je poštenje, ta pomembna krepost in razsežnost našega življenja, ki v sebi združuje mnogotere vrline in kreposti, ki naj navdihujejo bogatijo in usmerjajo naše življenje.«

V pridigi pa se je zahvalil  udeležencem srečanja, s tem pa tudi vsem slovenskim kmetom: »Hvala vam za zvestobo, da ste ohranili ljubezen in spoštovanje do domače zemlje, do našega podeželja, do kmečkega stanu in kmečkega dela, ki je ohranilo toliko prvin in vrednot ob pristnem stiku z naravo. Vi ste na poseben način Božji sodelavci, ko ste z vašim vsakdanjim delom, po vaših kmetijah, poljih, travnikih, vinogradih, sadovnjakih in gozdovih, varuhi našega podeželja. Pri tem smo veseli, da se vedno več mladih, kljub vsem težkim razmeram in problemom, odloča za življenje in delo na kmetiji, « je v spodbudo mladim poudaril škof Lipovšek.

Sledilo je darovanje, kjer je bilo še posebej slovesno. Kmetje z vseh koncev Slovenije so prinesli na oltar darove: kruh, vino in druge jesenske pridelke. S tem so izrazili hvaležnost za dobro letošnjo letino in izrazili priprošnjo, da bi bila tudi prihodnja letina dobra.
 

Udeležence srečanja je pri maši nagovoril tudi evangeličanski škof Geza Filo z naslednjimi besedami: »Človek je lahko srečen le, če v ospredje postavi poštenje in usmiljenje. Kmet ima dolžnost do stvarstva in do človeka. Pri kmečkem delu ne skrbi le za zadostno in zdravo prehrano, ampak je tudi varuh slovenskega podeželja in njegove dediščine. Nihče nas ne more odvezati odgovornosti, da to zemljo obdržimo rodovitno in zdravo našim zanamcem.«

V nadaljevanju je na slavnostni akademiji pred Slomškovo rojstno hišo na Slomu po uvodnem pozdravu šentjurskega podžupana Roberta Polnarja prisotne nagovoril predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič, ki je z zadovoljstvom pozdravil predsednika države Boruta Pahorja, ki je s svojo prisotnostjo dal priznanje, da so kmetje pomemben del naše družbe. In nadaljeval: »To, kar se dogaja sedaj, ko nizke odkupne cene ne pokrivajo stroškov pridelave, je nesprejemljivo. To razvrednoti naše delo, razvrednoti tisto, kar omogoča človeku življenje.

Hrana je premalo spoštovana in to je neke vrste ponižanje za tistega, ki to hrano pridela. Na to bomo opozorili širšo javnost tudi prihodnjo soboto. Sporočiti želimo, da želimo pravična razmerja v verigi od njive do mize,« je povedal Zupančič.

Osrednji nagovor na  akademiji je imela dr. Marta Ciraj, ena od treh pobudnikov za razglasitev blaženega Antona Martina Slomška za zavetnika slovenskih kmetov, slovenskega kmetijstva in kmetijskega slovstva. Poudarila je: »Kmetu kot obdelovalcu vélikega dela zemlje je bila zaupana še posebno pomembna naloga – pridelovati živež za številno prebivalstvo, ob tem pa ohranjati stvarstvo. Tudi naš zavetnik Slomšek je imel rad naravo, občudoval jo je, hodil na sprehode, o ljubezni do narave je poučeval otroke in odrasle….  

Sedaj pa je marsikaj drugače. Sodobna družba je storilnostna družba. Kljub brezposelnosti kakršne že dolgo ni bilo in kljub tehničnim pripomočkom, kakršnih zanesljivo v doslej znani zgodovini še nikoli ni bilo, ni časa za počitek. Ogromno skrbi namenjamo materialnim dobrinam, v zadnjem času nas vse bolj skrbi tudi okolje in  vremenske spremembe. Ob tem pa se morda ne zavedamo prav, da je naša duša tista, ki je potrebna največje nege. Če bo zdrava naša duša, bo naše ravnanje zdravo in bo pravilno ravnanje z okoljem in ljudmi okoli sebe,« je poudarila Cirajeva  in nadaljevala: »Verjamem, da je kmečki človek tisti, ki zna najbolje prisluhniti naravi. Kmet ima čudovito lastnost spoštovanja kruha, ki ni le sad zemlje in dela človeških rok, temveč je dar vesolja. To pa zato, ker kmet z obema nogama stoji trdno na tleh. Tako lahko rečemo, da je kmet steber, je bil in bo!« je zaključila Cirajeva. 

Srečanja se je udeležil tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je izpostavil, da je na poti na Slom opazoval lepo in urejeno pokrajino, kar je delo kmečkih rok. »Zato mi ni bilo težko sprejeti povabila, da se vam po dveh letih spet pridružim. Kot Slovenci namreč pripadamo skupnosti. So stvari, ki nas ločujejo, in so take, ki nas povezujejo. Ko obeležujemo kmečko poreklo, vas želim spodbuditi k temu, kar nas povezuje. Skupno nam je, da pripadamo tej deželi in tej zemlji, zato moram dati priznanje vam, ki vzdržujete to deželo obdelano. Naša prihodnost je v skrbno obdelani zemlji,« je zaključil predsednik Pahor.

Druženje se je zaključilo s pogostitvijo. Golaž in dobrote s kmetij so pripravili člani prostovoljnega gasilskega društva Ponikva in članice društev kmečkih žena z območja KGZS – Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje ob sodelovanju učencev Šolskega centra Šentjur. Sponzorja dogodka sta bila Zadružna zveza Slovenije in Deželna banka Slovenije.

Letošnje srečanje je potekalo v sklopu promocijskega projekta Brez predsodkov o kmetijstvu in SKP, ki ga izvaja Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije v sodelovanju z Evropsko komisijo. Cilj projekta je širjenje zavedanja o pomenu kmetijstva in skupne kmetijske politike, politike v osrčju katere je naša hrana, podeželje in okolje.

Več fotografij z dogodka poglejte v galeriji