Kmetovanje je delo za življenje. Nekje bolj, nekje manj intenzivno, se izvaja na vsakem koščku Zemlje.

Zavedanje, da je hrana vsakodnevna človekova potreba, nas mora vedno znova spodbujati, pri prizadevanjih za tehnološke, ekonomske in okoljske izboljšave. Prav slednje nam omogoča večjo konkurenčnost in s tem tudi boljše življenje. Kmetijstvo v svoji večnamenskosti odpira različne možnosti razvoja in uspeha.

Mladi, vsestransko odprti in inovativni, prav v tem prostoru, lahko zlahka prepoznajo in udejanjijo svojo poklicno pot. Znanje, ki ga prejmejo z izobraževanjem in v praksi s prenosom od svojih staršev, jim omogoča dobro obvladovanje posameznih proizvodnih ter poslovnih korakov. Poznavanje prednosti in slabosti kmetovanja, ob hkratnem življenju oziroma rasti na kmetiji, je njihov prostor za izboljšave. Vsaka inovativnost pri tem, ki se lahko kaže na tehnološkem, okoljskem, dohodkovnem ali osebnem razvoju omogoča večjo učinkovitost.

Nove zamisli, nove ideje, nove priložnosti bogatijo človeka kot posameznika, predstavljajo pa tudi doprinos celotni družbi. Pomembno je le nekoliko drznosti in si upati biti svoj in uresničiti svoje zamisli. Mogoče prvi korak ne bo vedno uspešen, vsak naslednji pa bo že imel predznanje. Tega se pri snovanju dokumentov zaveda tu Evropska unija. V okviru skupne kmetijske politike in ukrepov le-te je inovativnost element, ki je prisoten v vertikalnih in horizontalnih finančni spodbudah.

Slovenske kmetije po svojem obsegu in strukturi v pretežni večini ne omogočajo dohodka za današnji način primerni življenjski standard, pa vendar so naši kmetje dokazali, da znajo in zmorejo vzajemno živeti z naravo, vzajemno živeti v družbi, vzajemno pristopiti k skrbi, da bo danes in jutri pridelana naša, kakovostna domača, slovenska hrana in da so tista luč, ki sveti na poti vzajemnosti do potrošnika.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije si, skupaj z malimi in veliki, mladimi in starejšimi, tradicionalnimi in inovativnimi kmeti in za njih, prizadeva graditi pot pravičnosti. Njena osrednja naloga je strokovno in argumentirano zastopanje interesov svojih članov. Njeni cilji v zagotavljanju javnega interesa pa zbornici nalagajo širšo družbeno odgovornost in proaktivno vlogo. Po načelu enakomerne zastopanosti, zagotavljanju enakosti in enotnosti ter strokovnosti je KGZS dolžna uskladiti tako individualizem kot pluralizem mnenj in interesov za dosego blaginje slovenskega kmetijstva, gozdarstva, ribištva in podeželja.

Na področju inovativnosti še prav posebno pozornost namenjamo inovativnim mladim kmetov. Vsako leto, v sodelovanju z Zvezo slovenske podeželske mladine (ZSPM) med mladimi kmeti in kmeticami izvedemo izbor inovativnega mladega kmeta/kmetice (IMK) leta in ob podelitvi naziva tudi soorganiziramo posebno prireditev.

Izbor inovativne mlade kmetice oziroma inovativnega mladega kmeta leta sta Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine pričeli izvajati leta 2007. Vsako leto se, izmed dobrih kandidatov, podeli naziv inovativni mladi kmet ali kmetica leta najboljšemu med njimi. V tej težki odločitvi se komisija odloča na podlagi vrednotenja vpliva posameznikovih inovativnih idej na konkurenčnost slovenskega kmetijstva.

Preverja se kandidatove ideje, pomembne za nadaljnji razvoj, uvajanje novih metod dela in njihovih učinkov na kmetijsko gospodarstvo. Upoštevajo se ocenjevalna merila, ki so vedno predhodno objavljena in sicer: inovativnost ideje, trajnost projekta, vključenost vidika zaščite okolja, vpliv na lokalno skupnost in podeželsko območje, napoved ekonomskega učinka ter tržna usmerjenost kmetije.