Vpliv ovc na znanost – izziv za raziskovalce

Na Noči raziskovalcev 2015 tudi o tem, kaj imajo skupnega ovce, znanost in skupna kmetijska politika

Avtor: Tatjana Vrbošek in Darja Pipan

Noč ob koncu petka, 25. septembra, ni bila običajna noč, bila je Noč raziskovalcev! Raziskovalo se je na več kot 850 lokacijah, v več kot 200 evropskih mestih in v 25 državah hkrati. Noč, namenjena znanstvenikom in raziskovalcem, je razkrivala ognjeno-atraktivne kemijske poskuse, robotske sisteme, najmočnejše mikroskope in še marsikaj.  Samo na Novem trgu v Ljubljani pa se je na stojnici Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije predstavljalo kmetijstvo in raziskovalo povezavo med ovco, znanostjo in skupno kmetijsko politiko.

»Ovce sicer ne veljajo za najbolj brihtne živali, drugače pa imajo z znanostjo zelo veliko skupnega,« je povedal ovčerejec Boris Grabrijan, ki je oblečen v ovčjega pastirja predstavljal znanost v ovčarstvu. Ta je pripomogla k izboljšanju reje, varovanju, predelavi in uporabi ovčjih proizvodov.

Glavne teme letošnje Noči raziskovalcev  so bile energija, ekologija, zdravje in informacijsko komunikacijska tehnologija. »Prav ovce so  izredno povezane z ekologijo. Imajo namreč  okolju prijazen način prehranjevanja, še več, so okolju dobrodošle. Na najbolj nedostopnih terenih so prav ovce tiste, ki okolje ohranjajo. Slovenija je precej zaraščena in bila bi še bistveno bolj, če ne bi bilo drobnice, posebno pa ovac,« meni Grabrijan. 

Tudi skupna kmetijska politika je vedno bolj ekološko usmerjena – ali to pomeni, da je ovčereja dobra poslovna priložnost in je podprta s strani politike? »Direktno sicer ne, premije za ovčerejo so bile ukinjene in prevedene v neposredna plačila. Seveda pa se vedno najde kakšna možnost. V Sloveniji je tako v okoljskem programu možnost financiranja plemenskih živali avtohtonih pasem. Pri ovčereji so to naše avtohtone pasme: istrska pramenka, belokranjska pramenka, bovška ovca, jezersko-solčavska ovca,« še pove edini ovčerejec na Noči raziskovalcev.

Znanje o ovcah in evropskem kmetijstvu sta na stojnici širili tudi 14 letni klepetavi osnovnošolki Zala in Sara z Osnovne šole Šmartno pod Šmarno goro. »Pomagam promovirati ovce,« je povedala Zala, »Obiskovalcem predstavim kako pomembne živali so ovce in kaj vse se iz njih lahko naredi. Res so zelo uporabne in v veselje mi je znanje o njih predajati naprej. Drugače pa mi je Noč raziskovalcev zelo všeč, izvedela sem veliko novega in spoznala zanimive ljudi.« 

»Animiram obiskovalce stojnice Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in širim pomen kmetijstva pri ohranjanju okolja in pridelavi hrane,« je navdušeno dodala Sara.  »Obiskovalce sprašujem vprašanja kot kolikokrat na leto se ovce striže, katere so avtohtone pasme ovac v Sloveniji. Potem jim odgovore razložim, malo poklepetamo in se prek vprašanj veliko naučimo. Pokažem jim igrico nebesa/pekel in jim predstavim pomen Evropskega kmetijstva. Rada se pogovarjam z obiskovalci, vse jih zanima, res so pravi raziskovalci in kmetijstvo je zelo zanimivo. Starejši se razgovorijo, mlajši pa čakajo na nagrado. Tiste, res radovedne pa usmerim na ovčerejca Borisa, ki jim pokaže ovna in zanimivo opremo, ki se jo uporablja v ovčereji. Ste videli elektronski čitalnik ušesnih številk, ki je videti kot laserski meč?«

Noč raziskovalcev je dosegla svoj namen. Širši javnosti približati delo in življenje različnih raziskovalcev s pomočjo iger, razstav, predstavitev na vesel in živahen način s povezovanjem različnih področij znanosti in umetnosti.  Pomen znanosti in raziskovalcev v ovčereji je marsikoga presenetila in navdušila. Lahko zaključimo, da trditev - ovce ne veljajo za brihtne - zagotovo ne velja za ovčerejce. Dogajanje na stojnici KGZS je potekalo v sklopu projekta Brez predsodkov o kmetijstvu in SKP, ki ga sofinancira Evropska komisija.

Se ponovno snidemo na Noči raziskovalcev 2016!