Na Ponikvi in Slomu je v nedeljo potekalo 10. vseslovensko srečanje pri zavetniku kmetov, slovenskega kmetijstva in kmetijskega slovstva, blaženem Antonu Martinu Slomšku.
Dogodek tradicionalno pripravijo Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, župnija Ponikva, občina Šentjur ter številni prostovoljci. Sveto mašo je daroval celjski škof dr. Stanislav Lipovšek, slavnostni govornik na akademiji, katere se je udeležil tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor pa je bil dr. Franci Avsec.
Srečanje se je pričelo s sveto mašo, ki jo je daroval celjski škof, dr. Stanislav Lipovšek. V pridigi je izrazil hvaležnost slovenskim kmetom, da so ohranili ljubezen in spoštovanje do domače zemlje, do našega podeželja, do kmečkega stanu in kmečkega dela. Prav delo je ohranilo toliko prvin in vrednot ob pristnem stiku z naravo, z Božjim stvarstvom in Stvarnikom, ki ga razmišljujočemu človeku razodeva vsaka bilka in vsaka rožica na travniku. »Vse to naj bo velika spodbuda za našo rast v veri, za blagor našega podeželja, za blagor našega kmetijstva, za vrednote našega kmečkega stanu in našega slovenskega podeželja,« je izpostavil škof.
Celotno bogoslužje ima svečan pridih, z ubranim petjem ga je obogatil Cerkveni MePZ France Gačnik iz Stranj. Posebej lepo in iskreno pa je prinašanje darov. Darovi so izraz zahvale prizanesljivemu Bogu, ki kljub našim napakam dopušča, da nam »polja obrodijo trideseteren, šestdeseteren ali stoteren sad«. Prinašanje darov pomeni zavedanje, da smo dobili naravo zgolj v upravljanje, da z njo umno gospodarimo in si pridelamo naš vsakdanji kruh.
Popoldan se je dogajanje preselilo pred Slomškovo rojstno hišo. Udeležence je najprej z dobrodošlico pozdravil šentjurski župan Marko Diaci, potem pa je več kot tisoč glavo množico nagovoril predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Cvetko Zupančič, ki je spomnil na poduke Antona Martina Slomška. Ti so po njegovem mnenju tudi danes vse bolj aktualni in potrebni, čeprav se je od takrat v načinu kmetovanja, tehnologiji in znanju marsikaj spremenilo.
Kljub napredku pa med kmeti ni zadovoljstva ter pretiranega zanimanja za ta poklic. Logično je, tako Zupančič, da je slovenskemu kmetu težko biti konkurenčen na evropskem trgu, tudi zato, ker je pri nas kmetovanje bistveno bolj zahtevno. Ob tem pa se je vprašal: »Zakaj je v državi kriza in zakaj je tako težko v državi narediti red? Zato, ker je bila v preteklosti vrednota izkoristiti položaj, ki ga je nekdo zasedel, ker je bila vrednota vzeti nekaj kar ni tvoje in cenjena sposobnost, ko je nekdo neupravičeno bogatel.
Ko bo spet vrednota biti pošten, deloven in odgovoren in ko bomo dojeli, da je dolžnost enaka pravici in to vnesli v vzgojne in šolske programe, bomo lahko pričakovali boljše čase.
Vseeno pa moramo biti ne glede na težo časa optimisti, saj so bili v preteklosti že tudi veliko težji časi. Vsak na svojem mestu, predvsem na kmetijah in v družinah moramo dajati voljo in pogum ter podporo za delo na polju, hlevu in v gozdu, kajti le tako bodo naši sinovi in hčere prevzemniki odgovornosti za naše kmetije in naše kmetijstvo,« je povedal Zupančič.
Slavnostni govornik na akademiji je bil poznavalec evropskega kmetijstva in kmetijskega prava d
|