Kvaliteta ima velik pomen pri odločitvi za nakup izdelka. Še posebno, ko govorimo o prehranskih izdelkih v butičnih količinah, ki prihajajo s slovenskih kmetij. Zadnja prireditev Podeželje v mestu – Dobrote slovenskih kmetij, ki je potekalo 11. Maja na Pogačarjevem trgu v Ljubljani je kljub deževnemu vremenu na trg privabila številne ljubitelje dobrot slovenskih kmetij. Uspešen tržen dan kaže na to, da kupci cenijo domače izdelke in so za kakovost, ki jo zagotavlja blagovna znamka Dobrote slovenskih kmetij, pripravljeni plačati pravo ceno.

»Glavni razlog za nakup izdelkov pri lokalnem kmetu je njihova visoka kvaliteta. Narejeni so iz domačih surovin oziroma pridelkov na tradicionalni način brez industrijskih konzervansov. Poznamo njihovo poreklo,« poudarila svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti KGZS – Zavod Ptuj Slavica Strelec. »V zadnjih dvajsetih letih se je kvaliteta izdelkov narejenih po tradicionalnih receptih bistveno dvignila. Na to kažejo odlični rezultati ocenjevanj 24. Dobrot slovenskih kmetij,« razlaga Strelčeva.   

»Rezultati letošnjih ocenjevanj Dobrote slovenskih kmetij so res izjemni. Ocenjenih je bilo  1173 izdelkov, od tega jih je veliko prejelo zlata, srebrna in bronasta priznanja. Kmetije se lahko ponašajo z izjemno kvalitetnimi izdelki. Katerokoli doseženo priznanje pomeni kakovosten izdelek s katerim so kupci lahko zelo zadovoljni,« dodaja specialistka za razvoj podeželja KGZS – Zavod Ptuj Felicita Domiter.

 »Dobrote slovenskih kmetij, ki bodo letos med 16. in 19. majem potekale že štiriindvajsetič postajajo prepoznavna blagovna znamka. Izdelki kmetij so postali prepoznavni. To je pomembno, ker so vedno bolj iskani. To kaže tudi na uspeh projekta Dobrote slovenskih kmetij,« meni v.d. direktorja KGZS zavoda Ptuj Andrej Rebernišek. »Na ocenjevanju sodelujeta dve skupini kmetij. Tiste, ki se profesionalno ukvarjajo s trženjem izdelkov in tiste, ki izdelkov ne tržijo. Letos je več vzorcev kmetij, ki izdelke tržijo,« pravi Rebernišek in dodaja, da usmeritev kmetijstva, ki sledi ciljem skupne kmetijske politike, omogoča napredek kmetij in dvig kakovosti izdelkov.

Za prijetno vzdušje na trgu so skrbeli Štajerski frajtonarji s Hajdine. Kljub dežju so s svojo mladostjo in igranjem pod dežniki očarali ter poželi številne navdušene aplavze obiskovalcev Podeželja v mestu.

Podeželsko mladost in veselje so na prireditev vnesli simpatični člani Društva podeželske mladine Škofje Loke in folklorne skupine Javorje, ki so pod vodstvom Špele Vodnik obiskovalce navdušili z igranjem, plesom in okusno obaro. Naše društvo je zelo aktivno in dobro sodelujemo z Zvezo slovenske Podeželske mladine. To je velikega pomena, ker se le s sodelovanjem in združevanjem lahko nekaj doseže,« meni študentka menedžmenta Tanja Kokalj, ki sodeluje tudi pri folklorni skupini. Na vprašanje ali je kmetijstvo poslovna priložnost odgovarja, da podobo kmetijstva gradijo kmetje sami. Potrebno ga je prav predstaviti, potem je kot tak tudi sprejet. Slovenska politika bi po njenem mnenju morala delovati v smeri zavedanja pomena lokalne pridelave. Država bi kmetom lahko nudila več predvsem v smislu dajanja dobrih idej. Sama v kmetijstvu vidi veliko prihodnost, velik potencial. Žal pa je do kmetije drugače kot po dedni poti skoraj nemogoče priti.

Prireditve Podeželje v mestu v letu 2013 potekajo v sklopu projekta Kmetijstvo je zakon, ki ga izvaja Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije v sodelovanju z Evropsko komisijo. Cilj projekta je prikazati poklic kmeta kot poslovno priložnost in izziv mladim. Tudi v sklopu partnerstva med Evropo in kmeti, ki je opredeljeno v skupni kmetijski politiki, in vse bolj povezuje urbani svet na eni in strateško kmetijstvo na drugi strani.