Pred javno obravnavo, ki bo v ponedeljek, 22. aprila, v Bruslju, je Evropska komisija objavila rezultate študije, ali bi bilo dobro na ravni EU z geografsko označbo zaščititi tudi tradicionalne in značilne nekmetijske izdelke. Med primeri takšnega izdelka je iz Slovenije navedena idrijska čipka. Namen študije je bil zbrati čim več informacij o načinih pravne zaščite in ekonomski vrednosti nekmetijskih zaščitenih izdelkov v različnih državah in za čim več različnih izdelkov.
Pri zbiranju informacij so ugotovili, da nekateri zaščiteni izdelki niso več v proizvodnji, v nekaterih državah tovrstnih proizvodov sploh ni bilo mogoče najti, v nekaterih državah ni bilo zanimanja, da bi jih poiskali in o njih zbrali informacije. Na podlagi zbranih podatkov so izvajalci študije naredili seznam 129 nekmetijskih izdelkov, ki so že zaščiteni ali bi lahko bili geografsko zaščiteni. Ugotovili so, da imajo države zelo različna pravila za zaščito teh izdelkov.
Izvajalci študije opozarjajo, da nobeden pravni instrument, ki velja in se uporablja na mednarodni ravni, pa tudi nobena od mednarodnih pogodb, ki se uporabljajo za geografsko zaščito, ne izključuje nekmetijskih izdelkov.
V delu o ekonomskih učinkih in kazalnikih za 127 geografsko zaščitenih nekmetijskih izdelkov avtorji študije navajajo, da posamezni izdelek v povprečju proizvaja 85 podjetij, surovine za posamezen izdelek v povprečju proizvaja 79 podjetij. Od 118 izdelkov 51,6 odstotka proizvajajo mikropodjetja, 28,5 odstotka majhna podjetja, 8,5 odstotka srednja podjetja in 11,3 odstotka velika podjetja.
Posamezniki proizvajajo 25 odstotkov geografsko zaščitenih nekmetijskih izdelkov, ki so bili zajeti v analizo. Pripravljavci študije pravijo, da bi enak režim zaščite za te izdelke, kot velja za kmetijske pridelke, omogočil drugim podjetjem proizvodnjo teh izdelkov pod pogojem, da bi upoštevali zahteve iz registracije. Po drugi strani pa podjetja, ki jim sedanji sitem zaščite zagotavlja monopol, ne bodo zainteresirana za zaščito na ravni EU. Tem podjetjem zadošča zaščita blagovne znamke.
Zaradi različnih razmer v državah članicah in različnih interesov proizvajalcev je interes za uvedbo evropske zaščite po modelu zaščite geografskih oznak za kmetijske pridelke, različen, zaključuje študija. V državah, kjer se proizvajalci soočajo s konkurenco in ponaredki, je pričakovati zanimanje za evropsko zaščito, v državah, kjer je ta problem manj pereč, pa bi imeli najbrž pomisleke predvsem zaradi strahu pred dodatnimi stroški.
Izvajalci študije kljub temu naštevajo razloge, zakaj bi kazalo uvesti evropsko zaščito geografske označbe za nekmetijske izdelke. Tako bi med drugim dobili enotno definicijo za to zaščito, poleg geografske zaščite bi dobili tudi zaščito tradicije, registracija bi zagotovila varno zaščito, postopek zaščite bi na ravni EU izvajali na enem mestu, skupine proizvajalcev bi lahko vložile zahtevek za registracijo, zagotovljen bi bil neodvisen sistem nadzora, taksa za registracijo bi bila enkratna in nizka, dobili bi evropski register.
VIR: SBRA, Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje, Bruselj
Koristne informacije:
|