Desetega decembra po svetu potekajo številni dogodki ob dnevu matere Zemlje (Terra madre day). Ta je posvečen lokalno pridelani hrani in druženju članov omizij slow food ter širjenju slow food načina življenja. Zanimivo je, da si v Sloveniji večina napačno razlaga kaj slow food pomeni.

Gre namreč za gibanje, ki se trudi za ohranjanje osnovnih pridelkov. Način življenja, ki podpira lokalno pridelavo hrane, ohranjanje biološke raznovrstnosti, zaščito izumirajočih avtohtonih pasem živali  in sort rastlin, zaščito tradicionalnih proizvodov  in jedi ter nenazadnje, povezovanje med pridelavo in gastronomijo.

»Večer slow food je lahko zgolj večer ob mineštri, ki smo jo pripravili po receptu babic in se med večerjo o njej pogovarjamo. Govorimo zgodbe o hrani, ki je pripravljena s sestavin, ki rastejo nekje blizu. Vse skupaj pa ustvarja sproščeno in kreativno ozračje,« je bilo med drugim povedano na posestvu Butol na Manžanu, kjer so 10. decembra prijazno odprli vrata in povabili na praznovanje ob Dnevu Matere Zemlje.

Šlo je za edini uradno prijavljeni tovrstni dogodek v Sloveniji. Po svetu pa se je odvijalo več kot 800 dogodkov, približno polovica v Evropi. V njih je sodelovalo prek 150.000 ljudi.

Čudovit dan, ki ga je spremljalo čudovito vreme, je obiskovalce Manžana nagradil z razgledom od morja do Triglava. Tatjana Butul, predsednica omizja slow food Primorska, je povedala, da je 10. december tudi mednarodni dan človekovih pravic – ne naključno. Usmeritev organizacije slow food je namreč skrb za pridelavo zdrave hrane, zaščito starih sort, pošteno plačilo malim pridelovalcem ter povezovanje, druženje in sodelovanje. Pri slow food druženju ne gre za »nobel« druženje v finih restavracijah, gre za preprosto druženje ob hrani in ustvarjanje poučnega ter kreativnega vzdušja.

Na srečanju pri Butulovih se je med drugim govorilo o pomenu čebel in uporabi medu, ki ga je strokovno podkrepil čebelar Miha Novšek. Tudi jedlo se je! Hrano so prinesli prisotni pridelovalci z različnih koncev Primorske, posebno okusne pa so bile jedi, ki jih je povezoval med in pripravil Črt Butul. V njih smo uživali vsi prisotni - tja do Prekmurja. Žal je v Sloveniji še vedno zakoreninjeno zmotno prepričanje kaj slow food je. Slow food meni, v smislu številnih hodov in nenavadnih dragih jedi, ne obstaja.

Slow food, kot ga razumejo njegovi začetniki in podporniki, je predvsem zgodba pridelovalcev in šele potem gostincev. Gre za preprosto, kreativno druženje ob hrani, ki smo jo iztrgali iz pozabe in ji ponovno dali pomen. Njihov pristop je koncept kakovostne hrane, ki jo definirajo s tremi med seboj povezanimi načeli: dobro, čisto, pošteno. Dobro v smislu sveže, sezonsko pridelane hrane, ki je del lokalne kulture, čisto v smeri okolju prijazne proizvodnje in potrošnje ter pošteno z vidika dostopne cene za potrošnika ter korektnega plačila za pridelovalca. Res škoda, da se ga v Sloveniji napačno razlaga.

Lahko kaj spremenimo? Zagotovo mora biti interes za razširitev slow food načina življenja V Sloveniji prav na strani pridelovalcev, ki upravljajo in ohranjajo kulturno krajino.

Verjetno je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije ena od ustanov, ki lahko deluje kot promotor načina življenja slow food ter ga razširi med pridelovalci in rejci ter urbanim prebivalstvom. Hrana je namreč vezni člen med mnogimi področji kot je kultura, znanost, politika, kmetijstvo in okolje.

Z našo izbiro živil lahko skupaj vplivamo na to kako se hrana prideluje, proizvaja in distribuira. Vse to lahko prinese velike spremembe. Osveščen in izbirčen potrošnik lahko postane soustvarjalec hrane, ki je dobra, čista in poštena.

Trenutno lahko v sklopu posebnih redkih živil, ki jih združuje znak Ark of Taste, najdemo le sir Tolminec. Verjetno se jim bo kmalu pridružila Soška postrv, Malvazija, Rebula, Tokaj. Še veliko slovenskih sort in kulinaričnih posebnosti bi si zaslužilo mesto na seznamu. Vse to vodi do vedno večjega zavedanja pomena kmetovanja in racionalne izrabe naravnih virov, izjemnosti biološke raznovrstnosti ter poneslo ime Slovenije v svet in ljudi povabilo k nam. Gibanje slow food ima namreč več ko 100.000 podpornikov.

Aktivnosti posestva Butul so primer dobre prakse kako pridelavi hrane dajati utrip sodobnosti, povezan s preteklostjo in naravnan v prihodnost. Sledi jim vedno več kmetij, povezovanje pa rojeva nove ideje in možnosti za razvoj. Morda pa se bo prihodnje leto praznovanje Dneva matere Zemlje odvijalo na območju celotne Slovenije.