Služba se prilagaja na nove izzive, vendar pa potrebuje tudi stabilno financiranje

Kmetijska svetovalna služba bo tudi v prihodnje, s svojim delovanjem in razvijanjem partnerskih odnosov med vsemi deležniki, izboljševala kakovost svojih storitev za dobrobit slovenskega kmetijstva in podeželja, s tem pa tudi dvignila spoštovanje in raven ugleda poklicev in zaposlenih na tem področju.

V ponedeljek je potekal že 27. tradicionalni posvet javne službe kmetijskega svetovanja (JSKS), na katerem so se zbrali kmetijski svetovalci, kmetje, predstavniki kmetijskih organizacij in drugi strokovnjaki s področja kmetijstva, ki so spregovorili o prihodnosti JSKS in njeni vlogi pri razvoju slovenskega kmetijstva in izvajanju skupne kmetijske politike po letu 2013.

Posvet, ki se ga je udeležilo okrog 450 ljudi, je potekal na Centru biotehnike in turizma Grm Novo mesto. Namen posveta je bil prikazati ožji in širši javnosti pomen javne službe kmetijskega svetovanja in njeno vlogo pri ustvarjanju in izvajanju skupne kmetijske politike Evropske unije 2014 – 2020.

Cvetko Zupančič, predsednik KGZS, je v uvodnem nagovoru povedal, da  mora slovenska politika, preden se odloči za spremembe pri delovanju javne službe kmetijskega svetovanja in narediti reze v financiranje kmetijske svetovalne službe, opraviti temeljit pregled dela za nazaj.  »Ugotoviti je treba, kaj je bilo dobro in kaj ne, kje smo bili učinkoviti in kje bi lahko bili bolj.  Treba je opredeliti nove naloge in zagotoviti sredstva za izvajanje.

Tistim, ki to službo financirajo, je treba jasno sporočiti, kako je ta služba pomembna.  Potrebna sredstva za delovanje službe res niso majhna, vendar vprašajmo se, v kateri javni službi je denar bolje naložen? Ta služba je vezni člen za črpanje sredstev iz Evropske unije.

In kdo bi bil ob nižanju sredstev za delovanje JSKS na slabšem?  Prepričan sem, da so to manjše kmetije, ki  še toliko bolj potrebujejo storitve te javne službe. Smo za prihranek, vendar do neke meje, pod katero ne smemo in ne moremo,« je povedal Zupančič.

»Iz tega posveta mora zaveti optimizem, za to pa potrebujemo stabilno financiranje. Zavedati se je treba, da bo v novem programskem obdobju po letu 2013 pri izvajanju skupne kmetijske politike veliko novosti. In kdo jih bo pripeljal do kmetov? To omogoča dobro organizirana in strokovno usposobljena kmetijska svetovalna služba. Upravičeno lahko zahtevamo sredstva za delovanje kmetijske svetovalne službe, saj so sredstva iz Evropske unije za področje kmetijstva, za razliko od nekaterih drugih področij, uspešno in kakovostno počrpana. Zato verjamem, da bomo našli sredstva za delovanje te službe,« je s spodbudnimi besedami zaključil Zupančič.

Mag. Miran Naglič, vodja Sektorja za kmetijstvo in gozdarstvo pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), je predstavil položaj službe, težave, izzive in priložnosti, ki jih prinaša in nalaga prihodnja finančna perspektiva. »JSKS se je vseskozi prilagajala potrebam tako uporabnikov kot naročnika. Če se samo spomnimo, kakšne so bile naloge te službe pred dvema desetletjema in kakšne so danes, je razlika ogromna. Če kdo, potem se je spreminjala kmetijska svetovalna služba. Spremembe so potrebne, a le toliko, da dolgoročno napredujemo vsi – uporabniki in služba, zato privzemamo, da so spremembe za leto 2013 tudi smernice za obdobje do leta 2020!« je poudaril Naglič.

Pri predstavitvi se ni mogel izogniti finančnemu okviru, ki je po