Podeželje v mestu Koper, ki je v soboto, 7. maja zaživelo po Pristaniški ulici do Taverne, je ustvarilo čudovit preplet lepega in okusnega. Prijetno vreme je petintridesetim kmetijam z različnih območij Slovenije omogočalo dobro predstavitev in prodajo, obiskovalcem pa zanimive pogovore s proizvajalci, pisane pokušine in nakupe izjemnih izdelkov slovenskih kmetij.

Veselo razpoloženje na dogodku so še dodatno spodbudili  Stari prijatelji s Kicarja, ki so Koprčane navdušili z igranjem na doma narejene inštrumente in dobro voljo, ki jo prijetna skupina ljudskih godcev vselej izžareva. Organizatorji dogodka smo poskrbeli za brezhiben potek obenem pa smo razkrivali predsodke in jih tudi uspešno ovrgli.

Podeželje v mestu je namreč del projekta Brez predsodkov o kmetijstvu in skupni kmetijski politiki, ki ga izvaja Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in je finančno podprt s strani Evropske komisije.

Sodelujoče kmetije so nam pomagale razbliniti kar nekaj predsodkov. Pa poglejmo nekatere:

Predsodek številka ena: »Kozje mleko smrdi!«

»Povonjaj in poskusi, pa se predsodek razblini! Predsodek prihaja iz preteklih časov, ko je reja drobnice, predvsem v Sloveniji, močno upadla in so koze redile manjše kmetije, predvsem za lastne potrebe.  V zadnjih dveh desetletjih pa se reja drobnice počasi širi. Tisti, ki redimo sto in več koz, imamo urejena molzišča, molzemo dvakrat na dan, skrbimo za higieno, koze hranimo s svežo pašo in senom in z izdelki dokazujemo, da mleko nima vonja. Delo z živalmi in mlekom ter mlečnimi izdelki se je namreč precej spremenil. Ljudje, ki so kozje mleko poznali iz preteklih časov, ko se je molzlo v majhnih hlevih in neprimernih higienskih pogojih, so se ga zapomnili predvsem po neprijetnem vonju in okusu. A tega danes v sodobnih rejah ni zaslediti! Predsodek pa je žal ostal,« so nam povedali na stojnici sirarstva Videc.

Drobnica pa je vsestransko uporabna, zato smo razblinili še predsodek številka dve: »Volna smrdi!«

»Nekoč je bila ovčereja pomembna za prehrano in volno. Pasem se ni izbiralo tako kot danes. Volna je bila groba, resasta in je po mnenju mnogih pikala in smrdela. Danes ta predsodek že izginja, saj je ovčja volna naraven material, ki nas pozimi greje in poleti hladi. Svoje je naredila tudi selekcija pasem ovc in tako danes od jezersko solčavske pasme dobivamo zelo kakovostno in vsestransko uporabno prejo. S primerno predelavo dosežemo, da nima neprijetnega vonja in ni groba. Je celo priporočljiva, ker obenem poskrbi za rahlo masažo telesa,« nam je povedala gospa Erna Korošec, ki iz volne plete in polsti imenitne pletenine Koštrun. 

Kaj pa med? Na stojnici čebelarstva Petelin razblinili predsodek številka tri: »Če med kristalizira, je vanj primešan navaden sladkor!«

»Medu se ne dodaja sladkor! Čebele v zimskem času, predvsem, ko je zima dolga, res dobijo sladkor kot hrano. Ko točimo med, se sladkor odstrani, saj v nasprotnem med ne bi bil pristen. Kristalizacija medu nima nikakršne zveze z dodajanjem sladkorja. Kristaliziran med je zagotovo pristen. Hitrost strjevanja pa je odvisna od razmerja med glukozo in fruktozo ter prisotnostjo sestavljenega sladkorja melicitoze, ki še pospeši strjevanje. Med lahko utekočinimo s segrevanjem do 40˚C.« S to razlago je čebelar ovrgel tretji predsodek.

Predsodek številka štiri je bil povezan z bučami: »Buče so hrana za prašiče.«

»Buče so vsestransko uporabne. Jemo jih lahko surove, iz njih pripravljamo juhe, omake, priloge, marmelade, kompote in sladice. Imajo tudi odlične antioksidativne lastnosti, iz semen pa dobimo odlično bučno olje. Obstaja veliko sort buč, ki jih lahko dolgo skladiščimo in iz njih pripravljamo imenitne jedi tudi pozimi,« so nam povedali na stojnici kmetije Štirn, kjer ponujajo paleto izdelkov iz buč.

Žlikrofi kot pika na i

Na Podeželju v mestu Koper, se je izvajala tudi promocija Idrijskih žlikrofov. Potekal je prikaz izdelave ter degustacija. Gre za jed, ki nosi Evropsko zaščito »zajamčena tradicionalna posebnost«. Evropska unija ima namreč vzpostavljen sistem spremljanja kakovosti kmetijskih pridelkov in živil, ki imajo posebne lastnosti. Sistem omogoča njihovo zaščito na trgu Evropske unije.

Ob tem pa smo trčili v predsodek številka pet: »Evropska označba razkriva recepturo in idrijske žlikrofe lahko pripravlja kdorkoli.«

»Idrijski žlikrofi nosijo EU označbo zajamčena tradicionalna posebnost. To je nekaj, kar prinaša veliko prednosti, še posebej pri preboju na tuje trge. Evropska označba nam odpre vrata v trgovine, gostilne. Ljudje to cenijo. Kljub temu, da pri zajamčeni tradicionalni posebnosti proizvodnja ni omejena na določeno geografsko območje, se konkurence ne bojimo. Potrebno je tudi vedeti, da mora vsak izdelovalec, ki želi uporabljati ime »idrijski žlikrof«, privoliti k obvezni kontroli. Izdelava prvovrstnih žlikrofov pa tudi ni enostavna. Mi se z izdelavo idrijskih žlikrofov ukvarjamo več kot 25 let in se še vedno kdaj lovimo. Vsakdo, ki bi jih začel delati, bi prav tako potreboval vsaj 25 let. Osebno pa menim, da mora biti pravi idrijski žlikrof narejen v Idriji,« je predsodek razblinil Simon Eniko, proizvajalec idrijskih žlikrofov.

Mnenja ponudnikov in obiskovalcev  na dogodku Podeželju v mestu Koper lahko strnemo v enostavno trditev: »Bilo je fajn!«. V Kopru se bo podeželje ponovno predstavilo prihodnje leto, v letu 2016 pa vas vabimo, da se nam pridružite:

·      V soboto, 3. september na dogodku Podeželje v mestu – pridelano in ponujeno z ljubeznijo v Ljubljani na Pogačarjevem trgu

in/ali

·      V sobota, 8. oktobra na dogodku Podeželje v mestu Maribor na Trgu Leona Štuklja v Mariboru.

Do snidenja na Podeželju v mestu!

Nekaj fotoutrinkov si lahko ogledate v fotogaleriji