V Evropi postaja vedno bolj prepoznavno gibanje Slow Food. Gre za globalno civilno organizacijo, ustanovljeno leta 1989, ki se bori proti izginjanju lokalnih kuhinj in tradicij, nasprotuje širjenju hitre prehrane in hitrega načina življenja ter spodbuja zanimanje za hrano, njeno poreklo in način, kako naše prehranske navade vplivajo na svet okoli nas.

Čalni gibanja Slow Food verjamejo v neločljivo povezavo gastronomije s politiko, zgodovino in poljedelstvom, pa tudi z raznimi družbenimi in ekološkimi vprašanji. Po vsem svetu se trudijo zaščititi prehransko biološko raznovrstnost in kulinarično tradicijo, graditi povezave med pridelovalci in potrošniki ter osveščati o najbolj aktualnih temah, povezanih s sistemom prehranske industrije.

Slow Food, kot ga razumejo njegovpo začetniki in podporniki , je predvsem zgodba pridelovalcev in šele potem gostincev. Gre za preprosto, kreativno druženje ob hrani, ki smo jo iztrgali iz pozabe in ji ponovno dali pomen. Koncept kakovostne hrane se definira s temi, med seboj povezanimi načeli: dobro, čisto, pošteno.

Člani gibanja Slow Food verjamejo, da mora imeti vsakdo dostop do hrane, ki je dobra, zdrava in vzgojena na pravičen način:

•          DOBRA: sveža in okusna ter letnemu času primerna prehrana, ki zadovolji naše čute in ki je del lokalne kulture

•          ZDRAVA: pridelava in potrošnja, ki ne škodujeta okolju, dobrobiti živali ali zdravju ljudi

•          PRAVIČNO VZGOJENA: pravični pogoji in plačilo za pridelovalce ter dostopne cene za potrošnike

Gibanje Slow Food deluje že 25 let, in sicer z naslednjimi prednostmi:

V okviru gibanja Slow Food potekajo po vsem svetu številni mednarodni projekti, kampanje in dogodki. Te pobude s svojimi dejavnostmi podpirajo lokalne enote, od katerih je vsaka poimenovana convivium in predstavlja osnovni gradnik mreže Slow Food.

Danes v mednarodni mreži Slow Food, ki vključuje več kot 150 držav, sodeluje več milijonov ljudi.

•          1500 omizij/conviviumov

•          2000 prehranskih skupnosti

•          Mednarodna mladinska mreža

Gibanje Slow Food je odprto za vsakogar. Tako so vanj vključeni kuharji, kmetje, ribiči, visoko izobraženi strokovnjaki, pridelovalci, potrošniki in drugi. Raznolikost članov je ena od najpomembnejših prednosti gibanja

.Pridružite se lokalnemu omizju/conviviumu

Kot član gibanja Slow Food boste postali del lokalnega omizja/conviviuma. V okviru tega boste imeli priložnost spoznati podobno misleče ljudi in odkrivati kulinarično kulturo kraja, kjer živite. Člani omizij/conviviumov udejanjajo filozofijo gibanja Slow Food s skupinskimi kosili in pokušinami, obiski lokalnih pridelovalcev in tržnic, ustvarjanjem učnih in skupnostnih vrtičkov ter organizacijo dogodkov, kot so konference, festivali, filmske projekcije in izobraževalni tečaji.

Povežite se z globalno mrežo

Mednarodna mreža Slow Food omogoča izmenjavo izkušenj in zamisli z ljudmi z vseh koncev sveta. Prek teh povezav se lahko seznanite z raznovrstnimi kulinaričnimi tradicijami in kulturami ter alternativami obstoječemu sistemu prehranske industrije. Gibanje Slow Food organizira tudi nekatere izmed najpomembnejših svetovnih kulinaričnih dogodkov, kot so denimo Salone del Gusto, Terra Madre, AsiO Gusto, Slow Cheese, Slow Fish, tj. dogodkov, ki zrcalijo in slavijo raznolikost naše mreže.

Zaščitite prehransko biološko raznovrstnost

Gibanje Slow Food vodi različne pobude za zaščito prehranske biološke raznovrstnosti. Sem med drugim sodijo projekt Gardens in Africa, v okviru katerega po vsej celini ustvarjamo na tisoče učnih in skupnostnih vrtičkov s prehranskimi rastlinami, projekt Ark of Taste, v okviru katerega nastaja katalog izdelkov, ki jim grozi izumrtje, npr. tradicionalnih sirov, žit in živinskih pasem, Presidiumi, ki v neposrednem sodelovanju z manjšimi pridelovalci ohranjajo tradicionalne tehnike in znanja, ter tržnice Earth Markets, ki pletejo trdne vezi med potrošniki in pridelovalci. Vse te mednarodne pobude podpirajo conviviumi.

Podprite gibanje Slow Food v Afriki

Leta 2014 je gibanje Slow Food v Afriki doseglo cilj ustvariti več kot tisoč trajnostnih vrtičkov s prehranskimi rastlinami. Vrtički, ki jih je mogoče najti v šolah, mestih in vaseh, ljudem v skupnostih omogočajo, da sami izberejo, kaj bodo pridelovali, jedli in tržili, kar pomeni, da podpirajo lokalno gospodarstvo, poleg tega pa ustvarjajo tudi vseafriško mrežo mladih, ki želijo spremeniti prihodnost poljedelstva v Afriki. Uspeh tega projekta gre med drugim pripisati tudi neposrednim prispevkom, pridobljenih iz članarin, ki jih plačujejo člani gibanja Slow Food. To pa še ni vse, kar so si zadali uresničiti. Novi cilj gibanja je namreč ustvariti 10.000 vrtičkov.

Kako spridružiti gibanju?

Preprosto, izberite eno od naslednjih štirih oblik članstva v gibanju Slow Food:

• Posameznik – odprto za vsakogar
• Podpornik – za tiste, ki bi radi prispevali več od predlaganega zneska
• Mladi – nižja članarina za mlajše od 30 let
• Pari – za skupna gospodinjstva

Članstvo traja eno ali tri leta. Višina članarine se razlikuje od države do države.

Več o tem lahko preberete na spletni strani slowfood.com/joinus

Za članstvo v Sloveniji lahko kontaktirate vodjo vašega najbližjega omizja/conviviuma.

• Omizje Slow Food Primorska - e naslov: tatjana.butul@gmail.com
• Omizje Slow Food Štajerska - e naslov: dejan@baier.si