V čem se slovensko uresničevanje skupne kmetijske politike razlikuje od madžarske in kaj imajo pri tem skupnega, so skušali ugotoviti v četrtek, 10. marca,  na delavnici, ki jo je v madžarskem obmejnem mestu Lovaszi organizirala Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Murska Sobota, Društvom kmetovalcev in podjetnikov prekmurskih Madžarov in madžarsko Kmetijsko zbornico županije Zala.

Približno 30 udeležencev delavnice, ki je potekala v okviru projekta Brez predsodkov o kmetijstvu in SKP,  je bilo med uvodnima predstavitvama izvajanj skupne kmetijske politike v obeh državah še malce zadržanih, kasneje v razpravi pa zadržkov ni bilo več in so vprašanja izmenično kar švigala. Še bolj pomembno je, da nobeno vprašanje ni ostalo neodgovorjeno.

Bolj ko se je razprava odvijala, vse bolj je bilo jasno, da razlik (razen v jeziku) skoraj ni. Kmetijsko svetovalci na obeh straneh meje imajo pri uresničevanju načrtov enake težave in izkušnje, predvsem pri izvajanju ukrepov iz Programa razvoja podeželja. Tudi kmete druži enaka misel, in sicer da so ukrepi in razpisi, ki izhajajo iz teh ukrepov, še vedno zapleteni in da bili brez pomoči kmetijske zbornice izgubljeni in manj uspešni.

Prav tako si oboji želijo še več pomoči mladim kmetom, saj v obeh državah še vedno prevladujejo starejši lastniki kmetijskih zemljišč. Na koncu so se vsi strinjali, da kmetje potrebujejo takšna srečanja in je bila ta delavnica le prva v nizu tesnejšega sodelovanja med obema zbornicama.

Delavnica, ki jo je delno financirala Evropska komisija, je pokazala,  da če se poslušamo in razumemo ne glede na jezik, potem lahko dosežemo napredek tudi na evropski ravni. In skupna kmetijska politika bo tudi po zaslugi takšnih delavnic postala bolj enotna ob upoštevanju posebnosti posameznih držav.

Eva Keresztesne Toth, Kmetijska zbornica županije Zala: »Čeprav so nekateri pogoji za kmete z obeh strani meje drugačni predvsem zaradi zemljepisnih okoliščin, pa se oboji v osnovi ubadajo s podobnimi težavami. V obeh primerih imata zbornici oziroma svetovalni službi velik pomen.«

Franc Režonja, direktor KGZS – Zavod Murska Sobota: »Delavnica je pokazala, da kljub enotnim pravilom, ki jih postavlja Evropska unija, še vedno ostajajo razlike in da je od posameznih držav odvisno, kako prilagodijo direktive in olajšajo kmetovanje. Na drugi strani pa prav takšne delavnice pripomorejo, da bo teh razlik čedalje manj in da bomo imeli od skupne kmetijske politike vsi koristi.«

Miklosz Lendvay, direktor Kmetijske zbornice županije Zala: »Madžarski kmetje so kar dobro obveščeni o skupni kmetijski politiki. Tudi po zaslugi naše zbornice, saj organiziramo vrsto dogodkov in delavnic, kjer se lahko kmetje osebno seznanijo z ukrepi in evropskimi pravili. Tudi današnja delavnica k temu veliko pripomore, saj pogrešamo izmenjavo izkušenj, še posebej kmetijskih svetovalnih služb sosednjih držav. Upam, da bomo z zbornico iz Murske Sobote še sodelovali.«

Slavko Petovar, KGZS – Zavod Murska Sobota: »V Evropi imamo 28 kmetijskih politik, ki pa imajo skupni temelj, to pa je skupna kmetijska politika. Zato je njeno poznavanje in primerna uporaba zelo pomembna.«