V zavetju mogočnih obokov cerkve svete Marjete na Ritoznoju je našel svoj prostor pod soncem Matjaž Frešer, inovativni mladi kmet (IMK) za leto 2015 po izboru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Zveze slovenske podeželske mladine. Pri delu mu stoji ob strani Andreja Međimurec, s katero na pomlad pričakujeta naraščaj. V pogovoru z mladim vinogradnikom in vinarjem smo preverili, s čim si je zaslužil ta naziv.

Pri 29 letih ste se že močno uveljavili s kakovostjo vaših vin, ki jih pijejo zelo eminentni pivci, med njimi celo ameriški predsednik Barrack Obama. Je odločitev za vinogradniško-vinarsko pot glede na to, da so vinogradi sestavni del vaše kmetije že stoletja, zorela že od malih nog?

Niti ne. Ko sem se ob koncu osnovne šole odločal za srednjo šolo, sem se odločil za gostinsko šolo, ker nisem želel biti kmet. Glede na to, da je že takrat kazalo, da mojemu bratu bolj leži delo na govedorejski kmetiji, je bila taka odločitev smiselna, sprejemljiva. Svojo prihodnost sem videl v gostinstvu, zato sem po srednji gostinski šoli nadaljeval študij na Višji strokovni šolo za gostinstvo in turizem v Mariboru.

Po končani šoli me je nekaj časa mikalo, da bi si poiskal službo v tujini. Potem pa se je leta 2007 pokazala priložnost, da v okviru razvoja vinskih poti pod Pohorjem pridobimo nepovratna sredstva. Uspešno smo kandidirali za sredstva iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada in zgradili smo novo vinsko klet za 50.000 litrov vina. Tako sem se zapisal vinogradništvu in vinarstvu.

Kakšna pa je bila pri tem vloga kmetijske svetovalne službe?

Zelo pomembna, še zlasti pri prvi prijavi na razpisu za evropska sredstva. Svetovalci s ptujskega zavoda: Srečko Rajh, Marija Kresnik, Andrej Rebernišek, Helena Kapun, če izpostavim le nekatere, so me spodbujali in mi pomagali pri prijavi na razpise, pri vodenju knjigovodstva ter seveda po strokovni plati v vinogradu in vinski kleti. Z njihovo pomočjo sem lažje preskakoval ovire, ki so se pojavljale na poti.

Svojo vinogradniško pot ste začeli na nekaj hektarjih lastnih vinogradov. Koliko hektarjev obdelujete sedaj?

Sestavni del naše kmetije je bilo približno štiri hektarje in pol vinogradov, iz katerih smo večino pridelka prodali kot grozdje, nekaj pa tudi kot odprto vino. Ko sem se odločil za vinogradništvo, sem vedel, da je stekleničenje nuja, zato smo začeli ustvarjati blagovno znamko Vina Frešer. Hkrati smo povečevali vinogradniške površine z najemom zemljišč Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Sedaj obdelujemo slabih 12 hektarjev vinogradov, radi pa bi še malo povečali površine.

Kmalu po odločitvi za vinogradništvo ste začeli razmišljati o ekološki pridelavi grozdja …?

Ocenil sem, da nam bo na dolgi rok prodaja ekološko pridelanega vina omogočila pošteno plačilo za naše delo. Leta 2011 smo se odločili za prestop iz integrirane pridelave v ekološko.

Odločitev nikakor ni bila lahka, saj je ekološka pridelava grozdja v naših podnebnih pogojih zahtevna. Velik izziv je učinkovito varstvo vinske trte pred boleznimi in škodljivci, saj je nabor sredstev omejen. Zato potrebuješ zelo veliko znanja.

Ker se v ekološkem vinogradništvu ne sme uporabljati herbicidov, je potrebna specialna mehanizacija za obdelavo pod trtami, kar tudi podraži pridelavo.

Sedaj že četrto leto obdelujemo vinograde v skladu z ekološkim smernicami. Iz tako pridelanega grozdja želimo ustvariti prepoznaven stil vina. Pridelovati želimo sodobna, suha, sortno prepoznavna vina, s katerimi lahko zadovoljimo tudi najbolj zahtevne poznavalce vina širom sveta.

Katere sorte pridelujete, katera je za ekološko pridelavo najbolj primerna, katera najbolj občutljiva?

Najbolj se obnese laški rizling, največ pozornosti pa zahteva rumeni muškat. Poleg omenjenih sort pridelujemo še renski rizling, sauvignon, chardonnay ter sivi in modri pinot. Prav pridelava modrega pinota, ki ga imamo na treh hektarjih, je zelo obetavna. Modri pinot je sorta, ki je med ljubitelji vina vse bolj priljubljena, hkrati pa nam gre na roke še dejstvo, da je na Štajerskem ponudba rdečih vin skromna.

Vinorodne lege na jugovzhodnih pobočjih Pohorja so nekoč slovele po Ritoznojčanu, ki je začel toniti v pozabo …?

Na pobudo bistriške občine smo v okviru projekta »Ritoznojčan – vino moje mladosti« postavili nove standarde kakovosti in prenovili blagovno znamko. Ducat vinogradnikov se nas je povezalo v Konzorcij Ritoznojčan, s katerim želimo vrniti temu vinu staro slavo.

Kaj lahko kupec pričakuje, ko poskusi kupico tega tako hudomušno poimenovanega vina?

Okusil bo sveže, suho (izjemoma tudi polsuho) vino, ki je sortno neznačilno. Sortna sestava ni predpisana, pomembno je le, da ne izstopa kaka aromatična sorta.

Zamisli in poguma vam ne manjka. Kakšne načrte imate za prihodnje?

Prvi načrt je povečati družino (smeh). Sicer pa nameravamo v prihodnjem letu zasaditi še dva hektarja vinogradov, razvijati in nadgraditi blagovno znamko naših vin, prenovili bomo spletno stran.

Želimo tudi povečati prodajo vin na domu, to je v našem vinotoču. Gostom želimo poleg vin ponuditi tudi lokalno pridelano hrano in jim dati možnost, da uživajo tudi v našem okolju.

Za to pa bi bilo dobrodošlo, da bi bila pot do vašega vinotoča označena z usmerjevalnimi tablami, ki jih še ni?

Da, težko že pričakujemo, da bi se to uredilo. Naša občina je pri tem precej toga, saj na ravni občine Slovenska Bistrica čakamo na elaborat, ki bo podlaga za postavljanje označevalnih tabel, že od leta 2010. To ne žuli samo nas, ampak tudi druge kmete, obrtnike. Usmerjevalne table so eden temeljev, ki lahko prispevalo k razvoju turizma in gospodarstva, s tem pa tudi k razvoju celotne občine.

Kaj vam pomeni naziv inovativnega mladega kmeta?

Ta naziv mi je dobra spodbuda za naprej. Hkrati pa verjamem, da je to lahko tudi dober zgled mnogim mladim, da se bodo lažje odločali za delo na kmetiji. Pri tem pa naj jim bo pred očmi cilj, da se lotijo takih stvari, ki bodo imele 'njihov podpis', takih, ki bodo odražale njihovo posebnost in osebnost. V tem je prihodnost.

___________________________________________________________________________

<