Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije smo v letu 2015 izvedli in podelili certifikate za Nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK) kar 386. kandidatom, ki so izpolnjevali pogoje za pridobitev izbranega NPK in so oddali osebno zbirno mapo ter se prijavili v postopek pridobitve NPK.

Med kandidati, ki so želeli pridobiti NPK je bilo največ mladih starih do 40. let in sicer mladih prevzemnikov kmetij, ki so že uspešno kandidirali na ukrepu 112-Pomoč mladim prevzemnikom kmetij (v obdobju do leta 2015), pridobili sredstva s tega naslova in še niso imeli ustrezne izobrazbe in mladih, ki razmišljajo o kandidaturi ali so že kandidirali v septembru 2015 na Ukrep pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete, v skladu s pogoji iz novega Programu razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020, kjer je ustrezna izobrazba eden od vstopnih pogojev pri novih razpisih za ta ukrep.

Nacionalna poklicna kvalifikacija je delovna poklicna oziroma strokovna usposobljenost, ki je potrebna za opravljanje poklica ali posameznih sklopov zadolžitev v okviru poklica na določeni ravni zahtevnosti.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je registrirana za izvajanje postopkov preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij za naslednje poklicne kvalifikacije kmetijske in živilske smeri.

- živinorejec/ka,

- poljedelec/ka,

- sadjar/ka,

- vinogradnik/ca,

- zelenjadar/ica,

- izdelovalec/izdelovalka kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalen način,

- predelovalec/ka mleka na tradicionalen način,

- predelovalec/ka mesa na tradicionalen način,

- predelovalec/ka sadja na tradicionalen način.

Vse navedene Nacionalne poklicne kvalifikacije izpolnjujejo pogoj IV. ravni zahtevnosti in 4. stopnjo poklicne usposobljenosti, razen NPK izdelovalec/izdelovalka kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalen način, ki je 3. stopnja poklicne usposobljenosti.

Največ NPK-jev je bilo v letu 2015 podeljenih za NPK živinorejec/ živinorejka, kar 225 kandidatov ima od letošnjega leta pridobljeno poklicno usposobljenost za opravljanje tega poklica, sledijo poljedelci in vinogradniki in nato ostali, kar je vidno iz spodnje tabele.

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije ugotavljamo, da se tudi zaradi pogojev v razpisih in zaradi zanimanja mladih po novih znanjih povečuje poklicna usposobljenost za opravljanje kmetijskih poklicev in poklicev predelav na tradicionalen način. Posledično se tudi povečuje izobrazbena raven na podeželju, kar po naših ugotovitvah prispeva k večji inovativnosti, ekonomičnosti in boljši skrbi za okolje na podeželju.