Zgodnje izobraževanje otrok in mladine je tema, ki se vse večkrat znajde v nagovorih strokovnjakov in strokovnjakinj s področja kmetijstva. Otrok, ki ve od kje izvira hrana, do nje postopa drugače. Znanje in vedenje o človeškem trudu, ki je vložen od semena do končnega produkta postavlja nov sistem vrednost pri otrocih. Človek, ki se zaveda kdo je pridelovalec hrane, ceni delo kmeta in s spoštovanjem nagradi njegov trud. Zavedanje o hrani je izrednega pomena za našo družbo, ki je potrebna prenove vrednostnega sistema.

Znanje o tem od kje in kako pridobimo hrano pomaga otrokom razumeti, da hrana ni samo po sebi umevna, da za njo stoji človek, njegov čas in njegov trud. Hrano bolj cenimo, če se zavedamo njene poti od samega začetka do konca, če razumemo proces nastanka, čas ki je za to potreben in vse ostale dejavnike, ki vplivajo na njen nastanek in pot, ki je na koncu vidna pri kmetu na dvorišču, na tržnici, v trgovini ali restavraciji. 

Izobraževanje mlade generacije, ki so potrošniki in  bodoči kupci, pomaga tudi pri večanju samooskrbe, saj potrošnik ob zavedanju, da je lokalno pridelana hrana najboljša zahteva le to.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije v okviru evropskega projekta Brez predsodkov o kmetijstvu in SKP (skupni kmetijski politiki) izvaja delavnice z namenom izobraževanja predšolskih in šolskih otrok. Na njih poskušamo  podati znanje o izvoru primarnih živil iz kmetije in pomenu kmeta, kot pridelovalca hrane.

SKP detektivi na kmetiji smo se v mesecu decembru sprehodili po različnih enotah vrtca Mojca v Ljubljani in izvedli delavnice za otroke od starosti štiri do šest let. Raziskovali in razreševali smo detektivsko uganko z naslovom »Hrana ne raste v trgovini«. Otroci iz mestnega okolja so se zelo dobro odzvali na nalogo. Vestno so odgovarjali na detektivska vprašanja. Vsi otroci, ki so odgovarjali na vprašanja, so postali SKP detektivi na kmetiji. Biti SKP detektiv na kmetiji pomeni, da si pomagal razvozlati uganko in sicer, da hrana raste na kmetiji in ne v trgovini.

Včasih je bil oreh res trd, saj so otroci preden so postali detektivi imeli kar nekaj predstav, ki niso bile v skladu z detektivom na kmetiji. Recimo ob vprašanju: »Kaj bi se zgodilo, če kmetov nebi bilo več?«, so otroci podali zanimive odgovore: nič hudega, bi pa kupili nove (kmete namreč) ali pa, bi šli pa v trgovino po hrano (pa smo napeljali, da če kmeta nebi bilo tudi v trgovino ne bi nihče pripeljal hrane), vendar se otroci niso dali in so rekli: »Bi šli pa v restavracijo«, pa smo spet povprašali, kje bi pa restavracija dobila hrano, če kmetov nebi bilo, a so otroci vztrajali, »Bi šli pa v McDonalds«. Vendar vztrajali smo tudi mi in predstavili delo in pomembnost kmeta.

Tako smo skozi pogovor skupaj ugotavljali kje in kdaj rasteta zelenjava, sadje, kako dobimo mleko in kaj počnejo živali na kmetiji. Spoznavali smo različna zelišča in kmetijske stroje, ter orodja, predvsem pa kdo je človek, ki mu rečemo pridelovalec tako rastlinske kot živalske hrane, skrbnik živali in kmetije.

Ob vrtenju vrtiljaka znanja smo spoznavali tudi poti pridelane hrane do porabnikov.  Ustavili smo se pri prodaji direktno na kmetiji, na tržnici, v trgovini in restavraciji.  Delavnico smo na koncu popestrili s poučnimi darili - ptičjo hišico, priponko, pobarvanko in zloženko.