»Küpte lük, küpte lük,« je zvenelo po Trgu Leona Štuklja, na oktobrskem Podeželju v mestu Maribor. Tako so otroci, mamice, strici, tete, babica in dedek, simpatični člani Gočlove kmetije nagovarjali kupce. »Prišli smo s Ptuja s ptujskim lükom, najboljšim lükom za domačo kuhinjo. Je malo dražji, ker je z njim veliko ročnega dela, je pa res dober, domač, slovenski, ta pravi. Polagam vam na srce, jejmo domače, slovensko, ker je zdravo,« je obiskovalce z odra nagovoril gospodar kmetije Janez Horvat. Aktivnost se je obrestovala in kljub ne ravno množičnem obisku se je količina lüka pridno praznila.

Na tridesetih stojnicah se je v sklopu Festivala Stara trta in Podeželja v mestu predstavljala ponudba slovenskega podeželja in potekali delavnici polstenja ovčje volne in izdelave pastirskih piščali. Mojstri kuhanja v kotličih iz različnih koncev Slovenije so pripravljali jedi v kotlih, za prijetno vzdušje so skrbeli člani pihalnega orkestra občine Šentjur in skupine Jebe'la cesta. Vsem skupaj nam je uspelo odgnati deževno napoved, pričarati prijeten tržni dan ob razblinjanju predsodkov, da se v kmetijstvu nič ne splača in da kmetijstvo mladih ne zanima.

»Na Podeželju v mestu Maribor sodelujemo prvič. Naša kmetija se rada udeležuje tovrstnih dogodkov. Sem kraljica jabolk. Moja naloga so promocija, sodelovanje na dogodkih,« je povedala Taja Grilj, s domačije Grohar iz Selnice ob Dravi. Na vprašanje ali je imeti kmetijo priložnost odgovarja: »Če gledaš pozitivno na vse skupaj, potem je fino ukvarjati se s kmetijsko dejavnostjo. Tudi zavest potrošnikov se dviguje. Vedno več jih išče domače, slovensko. Mladi na kmetijo vnašamo ideje za nove izdelke ter smo nasploh uporabni za delo. Na domačiji imamo lično trgovinico, ki smo jo postavili s pomočjo evropskih sredstev.«  Glede prednosti, ki jih slovenskemu kmetijstvu prinaša Evropa in skupna kmetijska politika Taja meni: »Po eni strani je Evropa postavila omejitve, po drugi  odpira veliko priložnosti. Potrebno je gledati priložnosti in ne omejitev ter se zadevam prilagoditi. Potem gredo stvari odlično skupaj.«

Tudi Barbara Petrič s kmetije Frangež je vesela, da vedno več ljudi išče in ceni domače.  Kmetija Frangež se ukvarja s prašičerejo in pridelavo sveže zelenjave. Kar je višek vložijo, iz pujsev naredijo kakšno domačo klobaso. Od kmetijstva živijo trije člani družine. »Veseli smo sodelovanja s KGZS, če kaj potrebujemo pokličemo kmetijske svetovalce in nam pomagajo, če se le da. Povpraševanja po domači hrani je vedno več, je pa potrebno vložiti kar nekaj truda, da te ljudje opazijo in jih nekaj začne zanimati,« pove Barbara.

Na stojnici kmetije pri Ticelnu iz Bovca, je bilo možno kupiti odličen ovčji sir in slano skuto. Od kmetije živijo vsi štirje člani družina, pove Mitja Cuder. V kmetijstvu vidi priložnost, vendar poudarja, da je predvsem veliko dela in tudi vedno več papirjev ter preveč birokracije. Pri delu jih usmerja kmetijska svetovalna služba, ki jim pomaga pri prijavi na razpise. Razpisov za pridobitev sredstev je kar nekaj, seveda se je nanje potrebno prijaviti in priprava razpisne dokumentacije zna biti zapletena. Drugače pa meni, da je njihovi kmetiji vstop v Evropo prinesel predvsem veliko izboljšav.

Predsodek, da se v kmetijstvu nič ne splača je ovrgla Tina Pleteršek, študentka kmetijstva, ki  v kmetovanju vidi veliko poslovno priložnost in bo nekoč prevzela domače posestvo v Miklavžu, na katerem živi in dela več generacij. Na Podeželju v mestu je predstavljala ponudbo domačih mesnih  izdelkov:  »Zdi se nam super, že zaradi reklame, potem se kupci vračajo in povedo, da so nas srečali na Podeželju v mestu. Drugače prodajamo doma na kmetiji v Miklavžu. Nismo zelo velika kmetija, imamo okoli 100 prašičev. S tem se ukvarja in od tega živi šest članov družine. Pri delu nas usmerja občina Miklavž. Drugače pa je kupcev, ki iščejo domače izdelke vedno več.« Dobro sodelujejo tudi s KGZS ter kritično razmišlja do politike: »Nas kar omejujejo, še sploh nas, ki kmetujemo na vodovarstvenem območju.«

Prvič se je na Podeželju v mestu Maribor predstavljala kmetija Vetrih z Zreč s ponudbo osličjega mleka. Od kod ideja? »Na spletu smo odkrili, da oslovsko mleko pomaga proti alergijam ter ima nasploh veliko zdravilnih učinkov. Rekli smo – kmetijo imamo, nabavimo osle, da vidimo. Sedaj imamo osličje mleko in želimo prodreti na slovenski trg, kupcem približati njegove prednosti,« pove Zlatka Vetrih in razloži: »Oslica da zelo malo mleka, morda 2 - 6 dcl na dan. Je pa treba večkrat dojiti, mleko se kasneje zamrzne. Učinkuje na dvig odpornosti, imunskega sistema, preprečuje alergije. Tisti, ki ga enkrat začnejo uporabljati, ostanejo stalni kupci.«

Ponudbo različnih manjših kmetij s Šentilja, ki so združene pod enotno blagovno znamko Dobrote, je predstavil Karel Majer: »Na pobudo občine Šentilj smo se v zadrugo združili kmetije, ki imamo tržne viške in s skupno promocijo produkte ponudimo potrošnikom. To je naš temeljni cilj in v tej smeri delamo, zato smo danes tukaj. Gre za obliko zadruge, kjer smo člani enakopravni, kjer se ne stremi za dobičkom. S pravilom, da ima vsak član zadruge le en glas je delovanje popolnoma drugačno kot v velikih, kapitalsko urejenih družbah ali organizacijah. Kmetje smo v tej obliki povezovanja videli pravo obliko organiziranosti. Na tak način bomo, prepričan sem, precej dolgo funkcionirali.  Sem pozitivno presenečen kako država in organizacije znotraj kmetijstva podpirajo ideje in nudijo potrebno podporo. Tudi povpraševanje po pridelkih podeželja je veliko. Tukaj se je pokazala priložnost. Tisti, ki imamo pogoje, da to počnemo in če razmišljamo pravilno, smo lahko zraven. Združenja, ki se zdaj pojavljajo, povezujejo manjše kmetije. Naša dodana vrednost je okolju prijazna pridelava. Produkt je na trgu sicer nekoliko dražji, vendar je v zadnjem času bistveno bolj iskan.«

Prav posebno mesto tokratnega Podeželja v mestu Maribor je imel Anton Petek iz Mozirja. Za mimoidoče je izvajal delavnice izdelave pastirske piščali. Anton je glasbenik, ki se ukvarja s kompozicijo, piše glasbo za Orffova glasbila in vodi pevski zbor. Že vrsto let izdeluje piščali, ker ga kot glasbenika zanima življenje pastirjev in predvsem njihovi inštrumenti. »Najprej je nastala piščalka iz suhega brezovega lesa, kasneje sem iz primorske kanele izdelati prvo tonsko piščalko. Podeželje v mestu sem našel na internetu in sem vesel, da sem tukaj, čeprav  prav velikega zanimanja za piščali žal ni.«

Dogodek Podeželje v mestu Maribor je potekal v sklopu promocijskega projekta Brez predsodkov o kmetijstvu in SKP, ki ga izvaja KGZS in sofinancira Evropska komisija. Njegov cilj je širjenje pomena kmetijstva in skupne kmetijske politike, politike v osrčju katere je naša hrana, podeželje in okolje.