Približuje se tretji petek v novembru, ko po Sloveniji poteka dan slovenske hrane. V okviru tega bo ta petek, 16. novembra, v osnovnih šolah in vrtcih potekal zajtrk, sestavljen iz slovenskega kruha, mleka, masla, medu in jabolk – vse domačega porekla.

Ključni poudarek in pomemben vidik projekta je, da se za ta dan dobavijo domača živila iz lokalnega okolja. Namen je, da se ob tej priložnosti vzpostavijo tudi kontakti za neposredno sodelovanje med ponudniki lokalno pridelane hrane in vzgojno–izobraževalnimi zavodi, z željo vzpostavitve t.i. kratkih verig.

Pri medresorskem projektu Dan slovenske hrane in Tradicionalni slovenski zajtrk (TSZ) sodelujejo vsi, ki so kakorkoli povezani s hrano, zdravjem in poučevanjem mladih o pomenu kmeta, kmetijstva in lokalne oskrbe s kmetijskimi pridelki in izdelki. Pri projektu sodeluje tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije.

»Letos so kmetije javnim zavodom ponudile svoje pridelke: mleko in jabolka po lastni ceni, pri čemer ostaja njihov strošek transporta in embalaže. Kmetije so z velikim zaupanjem in sodelovanjem ponudile svoje pridelke ob dejstvu, da ta cena pokrije le strošek pridelave,« pravi Gabrijela Salobir, koordinatorka projekta na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.

»V okviru akcije pa so sodelavci v okviru kmetijske svetovalne službe Slovenije vzpostavili kontakt z vsemi lanskoletnimi donatorji in se povezali z vrtci, če bodo letos izvedli TSZ in pri komu bodo nabavili živila. Po naših podatkih se samo pet vrtcev ne bo vključilo v projekt. Poleg tega smo na regijski ravni pridobili kmetije, ki bodo gostile zmagovalne razrede/vrtce po regijah, veliko kmetij bo doniralo nagrade za radijsko kampanjo.

Naj še spomnim, da imamo na spletni strani TSZ www.tradicionalni-zajtrk.si/ objavljene vse kontakte svetovalcev, ki koordinirajo TSZ in aktivnosti, tako da lahko sleherni javni zavod izvede naravoslovne dejavnosti s pomočjo kmetijskih svetovalcev ali ogleda kmetije. V ta namen smo zbrali več kot 160 učnih kmetij. Na sam dan slovenske hrane, to je ta petek, pa bo več kot 60 kmetijskih svetovalcev z raznimi aktivnostmi sodelovalo na šolah in vrtcih po vsej Sloveniji,« dodaja Salobirjeva.

Zdi se, da tradicionalni slovenski zajtrk z uveljavitvijo dneva slovenske hrane prerašča v gibanje. Prvi pozitivni učinek je, da se je že  izboljšal odnos otrok do hrane, prehranski učinki in prehranske navade pa potrebujejo seveda daljši čas. Predvsem pa je treba opraviti še veliko dela na izvedbeni ravni, da bodo organizatorji prehrane v javnih zavodih izkoristili možnosti, ki jih daje zakon o javnem naročanju, pa tudi poenostavitve zakona bodo dobrodošle.

Partnerji projekta:

- Čebelarska zveza Slovenije

- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

- Ministrstvo za šolstvo in šport

- Ministrstvo za zdravje

- Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije

- Gospodarska zbornica Slovenije

- Zbornica živilskih in kmetijskih podjetij

- Inštitut RS za varovanje zdravja